Tiskane izdaje
Novi zakon o mednarodni zaščiti, ki čaka na vladno obravnavo, bo pospešil postopke pridobivanja azila, omejuje možnost vlaganja ponovnih prošenj, pravico do denarnega nadomestila pa pogojuje z udeležbo na tečaju slovenskega jezika.
Zakon omogoča mednarodno zaščito oziroma azil osebam s statusom begunca ali statusom subsidiarne zaščite. Status begunca lahko pridobi oseba, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja ne more ali noče vrniti v državo, iz katere je pobegnila. Status subsidiarne zaščite pa zakon prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja tveganje, da bi ob vrnitvi v izvorno državo lahko utrpela resno škodo.
Odločitev v 14. dneh
Predlog zakona uvaja posebno kratke roke za pridobitev azila za osebe, ki bodo vložile prošnje na meji ali v tranzitnem območju na letališču oziroma na ladji. Prošnje za azil bodo obravnavane v najkrajšem možnem času, ki pa ne bo daljši od 14 dni. Če odločitev ne bo sprejeta v tem času, pa se bo prošnja reševala v rednem postopku najkasneje v šestih mesecih, osebe pa bodo prepeljane v azilni dom. V primeru prihoda večjega števila oseb, ki želijo pridobiti azil, in zaradi tega ne bo mogoče odločati na meji, pa zakon predvideva njihovo nastanitev v bližini meje.
Krajšajo se tudi roki za odločanje v pospešenih postopkih. Pristojni organ mora odločiti v dveh mesecih od sprejema prošnje. Pritožba v primeru pospešenih postopkov ne zadrži izvršitve odločitve. Časovno je omejena možnost vlaganja novih prošenj, če je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in je bil njegov postopek s sklepom ustavljen. Na novo predlog predvideva možnost meritornega odločanja tudi v takšnih primerih, če je bil s prosilcem opravljen osebni razgovor in je na razpolago dovolj dokazov za sprejetje vsebinske odločitve. Trenutna zakonodaja namreč te možnosti ne predvideva.
Denarno nadomestilo pogojeno s tečajem slovenščine
Predlog zakona na novo uvaja možnost, da oseba, ki ji je priznana subsidiarna zaščita, ob poteku tega statusa ne zaprosi za podaljšanje subsidiarne zaščite, temveč lahko vloži zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, če meni, da so v njenem primeru nastale nove okoliščine, zaradi katerih bi razlogi za priznanje mednarodne zaščite morali biti na novo presojani. V tem primeru predlog zakona predvideva, da se oseba na to možnost pred potekom statusa opozori, do končanega novega postopka pa se ohranijo pravice oseb s priznano subsidiarno zaščito.
Pravica do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev za osebe z mednarodno zaščito je zmanjšana iz treh let na leto in pol. Poleg tega je pogojena z udeležbo na tečaju slovenskega jezika.
Hitri postopki so neprimerni
Miha Nabergoj iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij ocenjuje, da je zadnja različica predloga zakona, ki se sicer pripravlja od pomladi, odziv na množične prihode beguncev. Zato uvaja možnost hitrih postopkov na meji in zmanjšuje pravice oseb s priznano mednarodno zaščito. Ti hitri postopki niso primerni, zato upa, da jih v praksi ne bo treba izvajati, razen v primeru enormnega števila prosilcev. Neprimerna pa je ukinitev denarne pomoči za družinske člane oseb s priznano subsidiarno zaščito. S tem se omejuje beguncem, da bi se združili s svojimi družinami.
