Pospešeno za odstrel ministrice

Erjavec javno poziva Bizjak Mlakarjevo, da bi bilo najbolje, če bi sama odstopila, ker je rezultat glasovanja jasen.

Objavljeno
20. april 2016 21.52
Zoran Potič, Tanja Jaklič
Zoran Potič, Tanja Jaklič
Ljubljana – S svojeglavo ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar nima težav le premier Cerar, ampak tudi Desus. Po današnjem sestanku poslancev Desusa bo njena politična prihodnost nemara jasnejša. Najbolj si želijo, da sama odstopi z ministrske funkcije.

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar se je v ponedeljek po spoznanju, da jo namerava predsednik vlade Miro Cerar zamenjati, zavila v molk. Komunikacijske kanale je omejila tudi za predstavnike svoje matične stranke Desus, ki se bo danes sestala na posebnem srečanju, posvečenem le pojasnjevanju odnosov s svojeglavo ministrico, kot jo je včeraj označil vodja poslanske skupine Franc Jurša po srečanju koalicije. Cerar je argumente za zamenjavo ministrice predstavil tudi koalicijskim partnerjem in, po izjavah sodeč, je usoda Bizjak Mlakarjeve že zapečatena. Edina preostala dilema je, ali bo državni zbor o njeni razrešitvi odločal pred prvomajskimi prazniki ali po njih.

Predstavniki koalicije so se včeraj očitno dogovorili, da bi, če bo to mogoče, odločali o razrešitvi ministrice za kulturo v najkrajšem možnem času. »Ocenjujem, da bo izredna seja državnega zbora o razrešitvi ministrice za kulturo še pred prazniki, ker je treba zadevo čim prej presekati,« je dejal vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša. V državnem zboru so včeraj pojasnili, da je izredno sejo mogoče sklicati že prihodnji teden, a se mora pod pobudo podpisati vsaj 23 poslancev, kar se še ni zgodilo.

Ministrica bi morala oditi brez zamere do Desusa

Predsednik Desusa Karl Erjavec je včeraj spet javno pozval ministrico za kulturo (ker se še nista slišala), da bi bilo najbolje, če bi odstopila s funkcije. Kako bo ravnala, ali bo ostala v poslanski skupini Desusa po vrnitvi v parlament, je odvisno predvsem od nje, pravi Erjavec. Po njegovem mnenju poslanski mandat Desusa ne bi smel biti ogrožen, ker da sama stranka nima nič s položajem, v katerem se je znašla Julijana Bizjak Mlakar. »Gre za problem odnosov med premierom in ministrico za kulturo, na tej točki se je precej zalomilo. Desus pri tem ni igral nobene vloge, smo jo pa v Desusu ves čas podpirali. Menim, da ministrica za kulturo ne bi smela imeti nobene zamere do stranke Desus,« pravi Erjavec.

Franc Jurša je včeraj poudaril, da imajo v koaliciji dogovor, da bo kultura ostala v domeni Desusa. Ker si vsi želijo zadevo čim prej končati, bo, kot ga je bilo mogoče razumeti, dobil predsednik vlade ob razrešitvi Julijane Bizjak Mlakar na mizo tudi seznam kandidatov za novega ministra za kulturo.

V obtoku več imen, od politikov do diplomata

Nekaj imen, ki krožijo v javnosti in ki so se znašla na seznamu, je izmišljenih, pravi vodja poslanske skupine Desus, »nekaj imen pa je tudi takšnih, ki so evidentirana ter bodo v nadaljnjem postopku in morda tudi na seznamu ministrskih kandidatov.« Jurša ob omembi državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Toneta Peršaka in nekdanjega ravnatelja novogoriške gimnazije Bojana Bratine potrjuje, da sta ti dve imeni zakrožili v Desusu. Bratini v prid naj bi bilo dejstvo, da je v program gimnazije uvedel umetniško smer.

Ni pa Jurša omenil, da se je med potencialnimi kandidati pojavilo tudi njegovo ime, kar bi lahko bilo realno, glede na to, da je bil v igri za ministrske položaje tudi ob nastopu mandata, ko je Cerar še sestavljal svojo prvo sestavo vlade.

Med kandidati za ministra s političnim predznakom omenjajo tudi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca (pravnik, ki je desetletja deloval v gospodarstvu) ter poslanca Uroša Prikla (na twitterju se predstavlja kot mož, oče, lokalpatriot in nogometni navijač). Resor naj bi menda ponujali tudi nekdanjemu veleposlaniku na Dunaju Aleksandru Geržini, njegove reference pa bi lahko bile poleg diplomatskih tudi dejstvo, da se je kot veleposlanik na mednarodnem parketu zelo angažiral za krepitev stikov v kulturi, v dobro pa mu štejejo tudi njegovo pomoč pri odprtju slovenskega kulturnega centra Skica na Dunaju in odprtju prve slovenske čitalnice v Gradcu.

Še enkrat Rotovnik

Med kulturniki se kot najprimernejšega kandidata omenja Mitjo Rotovnika, dolgoletnega direktorja Cankarjevega doma, upokojenca, ki že nekaj let z Vesno Čopič in Borutom Smrekarjem snuje reforme v kulturi, a ima dolga leta člansko izkaznico SD.