Tiskane izdaje
Brglez: Bilo bi dražje, ne pa boljše
Premislek, da bi državni zbor ustanovil lastno varnostno službo, kakršno je imel ob osamosvojitvi, ali da bi varovanje prepustili celo zasebni varnostni službi, je vodjem poslanskih skupin predlagal Marjan Dolinšek (SMC). Kot je povedal, je podobno, da bi premislili, ali je policija, ki je podrejena izvršni oblasti, primerna za varovanje poslancev in državnega zbora, predlagal že dan prej komisiji za nadzor obveščevalnih služb, katere član je.
Podpredsednik državnega zbora Primož Hainz (Desus), ki je podobno predlagal že po preiskavah prostorov nekdanje premierke Alenke Bratušek (Zaab), je opozoril, da imajo tudi sodišča lastno varovanje, ki ni podrejeno izvršni oblasti. Dolinšku je predsednik zbora Brglez odgovoril, da lastna varnostna služba najpomembnejšega ne bi spremenila, saj bo preiskovalce morala tudi ta spustiti v državni zbor, če bodo imeli sodni nalog.
Povrhu policija, je opozoril Brglez, zagotavlja višjo raven varnosti, pa še dodatne finančne težave bodo, če bi uvedli lastno varnostno službo, ki bi jo morali plačati iz lastnega proračuna.
Koliko računati, da bo za interese zbora skrbela vlada?
Brglez je povedal, da vlada pripravlja spremembe zakona o kazenskem postopku, kjer bi bilo mogoče natančneje urediti tudi postopke, ko gre za dileme ob kriminalističnih preiskavah v parlamentu. Ena od možnosti pa je še, je dejal Brglez, da bi pripravili poseben zakon o državnem zboru, v katerem bi lahko podrobneje uredili pravila ob morebitnih preiskavah.
Več članov kolegija se je odzvalo, da na vlado zaradi različnih interesov pri tem ne gre računati in da bi v parlamentu rešitve za državni zbor morali pripravljali sami.
Razen odločitve, da se bodo še posvetovali, posebnih sklepov vodje poslanskih skupin državnega zbora in Brglez danes niso sprejemali.
