Potočnik zanika zaposlitev in plačila lobistov

Ljubljana – Nemški Spiegel, za njim pa nekateri domači mediji, Janezu Potočniku očitajo zaposlitev v Forumu za prihodnost kmetijstva, ki ga financira Syngenta. Potočnik odgovarja, da ne gre za zaposlitev in da vse počne brezplačno, s soglasjem komisije.

Po pisanju Spiegla je Janez Potočnik dobra dva meseca po prenehanju funkcije komisarja za okolje prevzel vodenje Foruma za prihodnost kmetijstva, ki ga v glavnini financira švicarski kmetijsko-kemijski koncern Syngenta. Ta sodi med pomembne proizvajalce gensko spremenjenih organizmov, kjer pa s kar 90-odstotnim tržnim deležem izstopa ameriški Monsanto. Syngenta med drugim slovi kot proizvajalka pesticida atrazina, ki so ga prepovedale številne države, tudi Slovenija in Švica. Ravno tako je Švica med državami, ki ne dovolijo gojenja gensko spremenjenih rastlin, pri nas tako odločitev še čakamo.

Kot piše nemški časnik, je Syngenta z gensko spremenjenimi semeni samo v enem letu ustvarila kar 15 milijard dolarjev prihodka. Zapisali so tudi, da je komisar Potočnik podpisal pogodbo o zaposlitvi v forumu, ko se mu je iztekal komisarski mandat. Nova evropska komisija je začela delovati šele 10. decembra lani, Potočnik naj bi tako pogodbo za vodenje foruma sklenil še med opravljanjem komisarskih nalog. Okoljevarstveniki zato sumijo, da je Syngenta ustvarila tako visok dobiček prav na podlagi notranjih informacij nekdanjega komisarja.

Zaposlitev ne obstaja

Potočnik je za Delo povedal, da v kmetijskem forumu sodeluje tri tisoč predstavnikov kmetov, zato se komisarji z njimi redno srečujejo. Njegov glavni namen pa je bil vgraditi okoljsko komponento v skupno kmetijsko politiko. »Res je Syngenta ena glavnih financerk foruma, ni pa edina. S Syngento sicer nimam nič, od vsega skupaj nimam niti evra prihodka, delam pro bono. Neumnost in laž je, da sem vzel zaposlitev v forumu, ta sploh ne obstaja. Tudi za Združene narode delam brezplačno. Res že boli, ker v Sloveniji nekateri ne morejo pustiti človeka, da dela, in niti ne preverijo resničnosti očitkov,« pravi Potočnik.

Nekdanji komisar za okolje opozarja, da se je treba z ljudmi pogovarjati, se usesti za mizo, in morebiti se bo kaj spremenilo. Enako velja za kmetijstvo in gospodarstvo. »Moj odnos do gensko spremenjenih organizmov se ne bo spremenil, mi smo omogočili, da se države lahko odločijo za ali proti njim. Vztrajam tudi pri modelu krožnega gospodarstva in varčni porabi surovin, kar je generalni direktorat za okolje ves čas močno poudarjal,« dodaja Potočnik, ki, podobno kot evropski poslanci, ni zadovoljen z napovedjo nove komisije, da bo model krožnega gospodarstva umaknila in sprejela novega.

Etično preverjanje

Sicer pa morajo nekdanji komisarji komisijo obvestiti o vseh načrtovanih dejavnostih. Etični odbor komisije potem odloči, ali je neka dejavnost primerna ali ne. »To je zelo resno sito, postopek traja mesec dni. Povedati je namreč treba tudi to, ali za določeno delo dobiš plačilo ali ne, zlasti če obstaja možnost etične spornosti. Pri mojih dejavnostih ne gre za kršenje etičnih načel, to lahko vsak preveri na komisiji,« še dodaja Potočnik.

»Navadni« komisarji, torej ne podpredsedniki komisije, imajo 20.833 evrov bruto plače na mesec, pripada pa jim še 15 odstotkov plače za rezidenco in 608 evrov za reprezentanco. Ob koncu mandata dobijo mesečno plačo in povrnjene stroške selitve. Največ tri leta potem dobivajo nadomestilo, ki znaša od 40 do 65 odstotkov plače komisarja, odvisno od dolžine mandata. Zato morajo komisiji tudi povedati, s čim se ukvarjajo. Potočnik je z desetimi leti komisarstva bliže 65 odstotkom. Dohodki nekdanjega komisarja, ki morebiti dobi plačano zaposlitev, skupaj z nadomestilom ne smejo presegati komisarske plače.

Tudi za Potočnikovo pokojnino je poskrbljeno. Nekdanji komisarji so po 65. letu starosti upravičeni do evropske pokojnine. Ta znaša 4,275 odstotka osnovne plače za vsako leto opravljanja funkcije komisarja. Za Potočnika bi to pomenilo slabih 9000 evrov pokojnine na mesec.