Potrjeni popravki zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

Zakonodajno-pravna službi DZ je opozorila na kar nekaj spornih novosti iz predloga novele zakona.

Objavljeno
12. marec 2014 09.46
Posodobljeno
12. marec 2014 12.27
suhadolnik evri
Ni. Č., Delo.si, STA
Ni. Č., Delo.si, STA

Ljubljana - Odbor DZ za pravosodje je za obravnavo na plenarnem zasedanju pripravil predlog novele zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, s katero se odpravlja nekaj pomanjkljivosti veljavnega zakona.

Ena od novosti je oblikovanje finančne preiskovalne skupine, v razpravi pa je bilo slišati predvsem opozorila, da zakon doslej še ni dal rezultatov.

DZ je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sprejel novembra 2011 na predlog skupine poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem (Zares). Z njim se omogoča finančno preiskavo, ki se lahko začne pri sumu pridobitve nezakonitega premoženja v vrednosti nad 50.000 evrov, ter določa morebitno začasno zaplembo premoženja, njegovo zamrznitev in odvzem.

Zakon se uporablja od maja 2012 in v tem času ni bilo odvzetega še nič nezakonito pridobljenega premoženja, je v razpravi opozorilo več poslancev.

Državni tožilec Stanislav Pintar je sicer povedal, da so bile doslej vložene tri tožbe v skupni vrednosti štiri milijone evrov, vendar še noben postopek ni končan, zato tudi premoženje še ni moglo biti odvzeto.

Pravna služba DZ: Nekaj novosti je spornih

DZ je konec januarja o predlogu novele zakona že opravil splošno razpravo in jo podprl brez glasu proti, v zakonodajno-pravni službi DZ pa so danes opozorili na kar nekaj spornih novosti.

»V osnutku predloga novele zakona je zapisano, da je izvedba finančne preiskave in posledično odvzem premoženja dopustna tudi v primeru, da osumljencu ni bilo dokazano, da je storil kaznivo dejanje. Če bo uspel dokazati, da so mu premoženje odvzeli neupravičeno, ne bo imel niti možnosti do dostojne odškodnine,« je opozorila predstavnica zakonodajno-pravne službe.

Člani odbora so k predlogu novele zakona, ki je uvrščena na redno marčno sejo DZ, sprejeli nekaj dopolnil koalicije. Med drugim so dali podlago za pooblastilo državnemu tožilcu, da do izdaje sodne odločbe začasno prepove razpolaganje s premoženjem preiskovanca, in sicer za največ 72 ur. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca Aleša Butale bi kazalo ta rok še podaljšati, namreč za primere, da bi do odredbe prišlo pred koncem tedna.

Butala je tudi opozoril, da ni jasno zapisano, da se sme v primeru ugotovitve nezakonito pridobljenega premoženja odvzeti tudi ustrezno nadomestno premoženje ali celo denar, če tega premoženja ni več. Prvi vtisi v sodnih postopkih so namreč bili, da utegne biti sklepčnost tožbe s takšnim tožbenih zahtevkom vprašljiva, je pojasnil.

Večje pristojnosti državnega tožilstva

Vlada s predlagano novelo med drugim širi pristojnosti državnega tožilstva. Po novem bo namreč obvezno oblikovanje finančne preiskovalne skupine, v kateri bodo predstavniki državnega tožilstva, policije, davčne in carinske uprave ter urada za preprečevanje pranja denarja. Na specializiranem državnem tožilstvu pa bo oblikovana posebna notranja organizacijska enota, ki bo zastopala državo kot tožečo stranko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora, je povedala državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Tina Brecelj.