Potrjeno: referendum o pokojninski reformi bo 5. junija

Ljubljana - O kar trojnem referendumu v nedeljo, 5. junija, se je sinoči odločal parlament. Poslanci niso imeli izbire: referenduma o odpravi proste dostopnosti do arhivov službe državne varnosti (SDV) in o pokojninski reformi so morali razpisati. Pri obeh je ustavno sodišče namreč zavrnilo zahtevo koalicije, naj zaradi neustavnih posledic morebitne zavrnitve zakona prepove odločanje ljudstva. Če bi večina razpis referenduma zavrnila, bi to bilo v nasprotju z ustavo. Sodbo ustavnega sodišča, da morajo razpisati referendum o arhivih SDV, je parlament po pošti prejel v sredo zvečer. Že naslednje jutro, torej včeraj zjutraj, so se vodje poslanskih skupin dogovorili, da bo izredna seja parlamenta še isti dan. Ker so sindikati opoldne vložili še več kot 40.000 podpisov za pokojninski referendum, so na dnevni red dodali še to.

Zakaj takoj izredna seja parlamenta?

Za takojšnjo odločanje so se poslanci dogovorili, da bi se izognili izredni seji v času praznikov. Na konec nočne seje so postavili seznanitev z odstopom ministrice za lokalno samoupravo Duše Trobec Bučan (Desus). Poslanci vladne koalicije tokrat - drugače kot pred referendumom o RTV in malem delu - niso nasprotovali hkratni izvedbi več referendumov. Ločena izvedba posameznega referenduma državo stane približno štiri milijone evrov. Prvič v zgodovini bomo junija na isti dan odločali o usodi kar treh zakonov. Čeprav ni bilo izbire, so se med poslanci pred glasovanjem razvnele ostre polemike. Zvone Černač (SDS) je, denimo, menil, da je bilo zapiranje arhivov Udbe sramota za demokratično državo, koaliciji je očital zavajanje, ker so ga uzakonili z argumentom, da je prosta dostopnost neustavna, kar je ustavno sodišče zavrnilo, voditelje države pa je pozval, naj zagotovijo, da bodo državne institucije začele spoštovati zakon, ki ga že skoraj leto dni kršijo, ker ne omogočijo dostopa do po zakonu prosto dostopnih arhivov Igorju Omerzi in Urški Faller.

Bo opozicija referendum izglasovala sama?

Samo Bevk (SD) mu je ugovarjal, da »smo priča eroziji predstavniške demokracije, ki se utaplja v referendumskem močvirju«, SDS je očital, da so za prevzem oblasti pripravljeni ogroziti mednarodni ugled države, zanikati temeljne pravice državljanov, očital jim je sistematične diskreditacije posameznikov, ponarejanje zgodovinskih dejstev, sprevračanje zgodovine... Iz SD in Zaresa so celo napovedali, da za ta referendum ne bodo glasovali, in opozicijo pozvali, naj ga izglasuje sama.

Podobno je bilo že, ko je parlament za 5. junij razpisal referendum o zakonu o preprečevanju dela na črno. Od 78 poslancev jih je odlok o razpisu takrat izglasovalo 28, proti so bili štirje. Večina ni pritisnila tipke. Za referendum o arhivih je sinoči glasovalo 31 poslancev, proti štirje, 20 jih ni pritisnilo tipke.