Tiskane izdaje
Dan za tem, ko je aplikacija Supervizor zaradi konflikta med informacijsko pooblaščenko, Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in avtorjem aplikacije prenehala delovati, iz civilne družbe prihajajo kritični odzivi.
Po ponedeljkovem odklopu aplikacije Supervizor, ki je omogočala spremljanje finančnih transakcij med proračunskimi porabniki in ponudniki storitev in blaga, je Mirovni inštitut na predsednika KPK Borisa Štefaneca, predsednike vlade, države, državnega zbora, pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja in ministra za pravosodje naslovil poziv, naj nemudoma storijo vse, »da ta pomembni mehanizem zagotavljanja transparentnosti porabe javnih sredstev in preprečevanja korupcije nemoteno deluje.« Brankica Petković je v imenu Mirovnega inštituta zapisala, da je Supervizor »instrument, ki ga v svetovnem merilu Sloveniji priznavajo kot izjemen dosežek na področju zagotavljanja informacij javnosti o porabi javnih sredstev ter s tem tudi boja proti korupciji in zlorabam«. Onemogočanje instrumenta zato razumejo kot »dejanje proti demokratičnim dosežkom Slovenije«.
Na škodljive učinke ukinitve Supervizorja opozarja ta Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije: "Supervizor se je v času od vzpostavitve izkazal za učinkovito orodje nadzora porabe javnega denarja in razkrivanja korupcije. Aplikacija je tudi ključno orodje za opravljanje novinarskega dela in je močno prispevala k razkritju številnih nepravilnosti in zlorab, novinarji so preko nje sledili toku denarja od države v zasebni sektor ter razkrili povezave in mreže med politiko, gospodarstvom, odvetniškimi pisarnami in tudi posamezniki."
V ponedeljek je predsednik KPK Boris Štefanec že podpisal primopredajni zapisnik, s katerim je potrdil, da je prejel celotno podatkovno bazo. V podatkovni bazi so, med drugim, podatki o več kot 120 milijonih finančnih transakcij med proračunom in ponudniki blaga in storitev.
