Pravica do pitne vode je v ustavi

Za spremembo ustave je glasovalo 64 poslancev, proti nihče. Iz opozicije pomisleki, da je sprememba le predstava za javnost.

Objavljeno
16. november 2016 21.38
Voda v Ljubljani 03.julija 2013
Peter Jančič
Peter Jančič

Ljubljana – Prvič v tem mandatu so poslanci pravkar spremenili besedilo ustave. V najvišji pravni akt so vključili določbo o pravici do pitne vode. Za spremembo ustave je glasovalo  64  poslancev, proti ni bil nihče.  Za spremembo ustave je bilo nujnih najmanj 60 poslanskih glasov.

Premier podprl spremembo ustave

Spremembo je v parlamentu dopoldan odločno podprl in pozdravil kot korak naprej tudi premier Miro Cerar (SMC).

Povedal je tudi: »Slovenska voda je kakovostna in prav zaradi svoje vrednosti bo v prihodnosti gotovo zbudila apetite tujih držav ali multinacionalk. Bolj ko bo voda postajala redka dobrina bolj bodo naraščali pritiski, ki pa jim ne smemo popustiti. Vse to smo imeli na Vladi v mislih tudi, ko smo se pogajali o trgovinskem sporazumu CETA. Slovenska vlada je bila edina vlada v okviru držav EU, ki je zahtevala opredelitev zaščite vodnih virov znotraj sporazuma. V besedilu skupne izjave je tako vključeno posebno poglavje z naslovom Voda. CETA tako zaradi prizadevanj Slovenije v polnosti ohranja pravico pogodbenic, da same odločajo, kako uporabljati in varovati vodne vire. To kaže jasno zavezo naše vlade, da ohranimo Slovenijo zeleno ter da si v dobrobit državljankam in državljanom ter na naših zanamcev prizadevamo za ohranitev slovenske vode in vodnih virov.«

V opoziciji je bilo nekaj čudenja,  ker dan prej, ko so v današnje jutro sprejemali proračuna za prihodnji dve leti, vladnega kabineta skoraj ni bilo opaziti, ob vodi pa je ob premieru prišla večina ministrov. Vodja poslanske skupine (SDS) Jože Tanko je predsednika državnega zbora celo javno opozoril, da ministrov ni, ko bi morali braniti vladne predloge, pridejo pa, ko niso predlagatelj spremembe.

Premier in ministri so po uvodnem delu postopka odšli, ker je danes redna seja vlade.

Še dve spremembi pa na čakanju

»Zelo sem ponosen na to, da sem lahko vodil pogajanja o vpisu vode v ustavo. Menim, da je vpis vode v ustavo priložnost, da sebi potrdimo in svetu sporočimo, da želimo, da bodo naši otroci in vnuki odraščali v lepem okolju in pili zdravo, našo – slovensko vodo,« je včeraj za Delo povedal predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je v zadnjih mesecih veliko pripomogel k dogovoru o tem popravku ustave. V še dveh postopkih spreminjanja ustave, s katerima bi poenostavili imenovanje vlade in financiranje osnovnega šolstva, se s strankami do zdaj ni bilo mogoče dogovoriti.

Dovolj in še nekaj »rezerve«

Določbe o varovanju pitne vode so v najvišjih pravnih aktih držav zelo redke. Spremembo namerava podpreti 52 poslancev koalicije (SMC, Desus in SD) in šest poslancev opozicijske ZL. Da se bodo strinjali tudi vsi štirje poslanci nepovezane skupine, ki bodo s tem zagotovili 62 glasov in s tem celo nekaj »rezerve«, je povedal vodja nepovezane poslanske skupine Bojan Dobovšek. Za bo tudi predstavnik manjšine László Göncz.

Poslanske skupine so napovedale pet ur razprav pred odločanjem. Najmanj, le deset minut, opozicijska SDS, katere 19 poslancev se bo najbrž vzdržalo, ker ocenjujejo, da gre za spremembo, ki je namenjena pridobivanju političnih točk, od katere pa ne bo posebnih koristi. Besedila spremembe poslanci danes ne morejo več popravljati. Odločajo le, ali ga potrditi ali zavrniti.

Kaj pomeni, če je oskrba državna?

Državni zbor bo spremembo ustave prihodnji teden na dodatni izredni seji še razglasil, v letu in pol pa bo moral s spremenjeno ustavo uskladiti zakonodajo. Šele to bo povsem določilo pomen novosti, da »oskrbo prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država prek samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno«. Ta določba je sprožila kar nekaj pomislekov po občinah, med poslanci pa najbolj v NSi, kjer svarijo, da bi lahko ogrozila vaške vodovode.