Pravobranilstvo bo prvo na udaru reform

Ljubljana - Prihodnje leto bo leto reform v pravosodju, je napovedal pravosodni minister Goran Klemenčič. Po letu dni namreč ve, kje kdo stoji in za kaj se zavzema in da nihče ni brez napak. Niti ko govorimo o sistemu niti ko govorimo o ljudeh. Pravičen in učinkovit pravosodni sistem mora biti skupni cilj vseh, po njegovem mnenju bo prihodnost zahtevala več srčnosti in poguma ter manj pozitivizma.

Minister omenja ustavne spremembe v sodstvu, kot sta preizkusni mandat in drugačno imenovanje sodnikov. Med tistimi, ki bodo prvi deležni novih zakonodajnih rešitev, so tudi notarji in odvetniki. Še pred njimi pa državni pravobranilci, ki delajo po zakonu, ki velja od leta 1997. V prvih mesecih prihodnjega leta naj bi tako ministrstvo pripravilo povsem nov zakon.

Državno pravobranilstvo je institucija, ki v preteklosti ni bila deležna posebne pozornosti. Nanjo se javnost bolj ali manj spomni le, ko država izgubi katerega od sporov pred tujimi in mednarodnimi sodišči, kot so Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in sodišča Evropske unije, in ko moramo za to plačevati visoke odškodnine. Pri državnem pravobranilstvu ne bo šlo za ad hoc rešitve, ampak za, kot nam je pojasnila državna sekretarka pravosodnega ministrstva Tina Brecelj, za sistemske spremembe, ki bodo izhajale iz »podrobnega pregleda dela, revizije pristojnosti in položaja državnih pravobranilcev, primerjalnopravnega pregleda ureditev pravobranilstva v državah EU in vrednotenja izkušenj, ki jih je prineslo skoraj dvajsetletno delovanje pravobranilstva.« Dejstvo je, da pravobranilci delajo na podlagi zakona, ki je bil sprejet leta 1997, z njegovimi šibkimi členi se doslej nihče ni ukvarjal.

Za kulturno reševanje sporov

Zato so na pravosodnem ministrstvu v preteklih tednih opravili več pogovorov z vodstvom državnega pravobranilstva, da bi izmenjali stališča in pripravili predloge za prihodnjo ureditev. Brecljeva pravi, da bodo v dveh tednih pripravili izhodišča nove zakonodajne ureditve, ki jih bodo predstavili vsem državnim pravobranilcem. »Izhodišča bodo vsebovala predvsem premislek o pristojnostih pravobranilcev, njihovem položaju in organizaciji dela, zato da bi vzpostavili racionalni sistem z ustreznimi vsebinskimi pristojnostmi,« pravi državna sekretarka.

Državno pravobranilstvo je pravosodni organ, ki državo zastopa pred domačimi sodišči in upravnimi organi ter pred mednarodnimi sodišči. Sami poudarjajo, da kot del pravosodnega sistema sodelujejo pri uresničevanju ciljev, »ki so učinkovito, mirno in kulturno razreševanje sporov v družbi.« Danes velja, da primerjalnopravno v EU skorajda ne najdemo države, ki bi imela pravobranilstvo urejeno na način, kot ga imamo pri nas. Praviloma so pravobranilci v Evropi del finančnih ministrstev, marsikje ne nastopajo pred mednarodnimi sodišči, saj nalogo zastopanja države pred tujimi sodišči prepuščajo odvetniškim družbam. Za to pot so se, denimo, odločili Danci.

Državno odvetništvo

V katero smer bo šla nova ureditev, še ne vemo, saj so na ministrstvu glede tega še precej skrivnostni, saj želijo najprej zadevo predebatirati v širšem krogu pravobranilske organizacije. Tako da niti ni povsem jasno, kaj je mislil minister Klemenčič, ko je dejal, da bo »državno pravobranilstvo morda postalo državno odvetništvo«.

Iz odgovora pravosodnega ministrstva lahko sklepamo, da bo reforma pravobranilstva temeljila predvsem na treh točkah. Prvič, vprašanju suverenosti in samostojnosti dela državnih pravobranilcev, drugič, vprašanju položaja oziroma statusa pravobranilcev, tretjič, vprašanju revizij pristojnosti.

Državni pravobranilci so zdaj pri svojem delu vezani na usmeritvena navodila tistega organa, ki ga zastopajo pred sodiščem. V prihodnje morebiti ne bo več tako, saj naj bi bili pravobranilci pri svojem delu precej bolj samostojni. Glede položaja pravobranilcev zdaj velja, da imajo osemletni mandat in so v plačilnem razredu višjih sodnikov. Z reelekcijami po nekaterih informacijah za zdaj ni težav, kar ni nujno, da je dobro, saj avtomatična ponovna imenovanja niso vedno spodbuda za boljše in učinkovitejše delo. Ali bodo tudi v prihodnje pravobranilci državo zastopali pred mednarodnimi sodišči, je tudi ena izmed dilem, ki za zdaj še nima odgovora. Vprašanje pristojnosti je na splošno tisto, ki bo najverjetneje eno od ključnih pri reformnih posegih.

Najbolj kritični so stečaji

Predstavnica za odnose z javnostjo državnega pravobranilstva Anita Drev izpostavlja, da izhodišča pravobranilstvu še niso toliko znana in v takšni vsebini, da bi se lahko do njih konkretno opredelili, zato je za kakršen koli komentar prezgodaj. Pričakujejo pa, da bodo lahko tvorno sodelovali v postopku sprejetja novega zakona, saj sedanji, kot pravi generalni državni pravobranilec Boštjan Tratar, predstavlja oviro za vsakodnevno opravljanje nalog in razvoj institucije v prihodnje.

Pravobranilstvo je lani prejelo skorajda 18 odstotkov več zadev kot leta 2013, najbolj kritično področje so stečaji, kjer se je pripad novih zadev povečal za 139 odstotkov. Za več kot 55 odstotkov se je povečalo tudi število zadev, v katerih pravobranilstvo zastopa državo pred ESČP.