Tiskane izdaje
Ljubljana – Omejitev, da v državo praviloma dnevno ne pripotuje več kot 580 migrantov, za katere so se direktorji policij dogovorili pred dvema tednoma v Zagrebu, ostaja v veljavi tudi po pogovoru šefov policij v Beogradu, je povedal državni sekretar Boštjan Šefic. V Beogradu je bil v torek delovni pogovor direktorjev policij Avstrije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Prišel je tudi predstavnik EU, manjkali pa zastopniki Nemčije, Grčije, Albanije in Bolgarije, čeprav so bili vabljeni, je opozoril Šefic.
Skoraj petkrat manj prihodov
V Grčijo vsak dan prihaja do tri tisoč prebežnikov. To je velika obremenitev. Zelo delikaten je položaj na makedonski meji, kjer čaka veliko število migrantov, je položaj ocenil Šefic in povzel, da od srede februarja, ko sta omejitve napovedali Nemčija in Avstrija in so v Makedoniji zato priprli mejo, v Slovenijo vstopa majhno število migrantov. Kakšna je sprememba, predstavljamo grafično.
Dramatičnost pa pokaže še preprosta primerjava: prva dva tedna februarja je v državo vstopilo 28.623 prebežnikov, v drugi polovici 6172. Velikemu zmanjšanju števila ne sledi v enaki meri zmanjšanje števila zavrnitev migrantov na meji z Avstrijo. Po podatkih, ki smo jih pridobili s policije, so v drugi polovici februarja sosedje zavrnili 306 migrantov, ki so prihajali iz Slovenije, v prvi polovici meseca 393.
Trudimo se narediti boljšo triažo, preverjanje, da bi bilo zavrnitev čim manj, je povedal Šefic in o zavrnjenih pojasnil, da jih del država poskuša vrniti na Hrvaško, del pa neposredno v države, iz katerih so prišli. Manjši del, ki jih ni mogoče vrniti nikamor, pa ostane pri nas.
V državi je bilo takšnih, ki jih ni mogoče vrniti nikamor, danes opoldne 231.
Poleg zavrnjenih so dodatna skupina še begunci, ki so zaprosili za zaščito v Sloveniji. Prosilcev za azil je bilo danes v državi 326. Migranti, ki jih zavrnejo Avstrijci ali ki v našo državo vstopijo nelegalno prek zelene meje, živijo v centru za tujce v Postojni. Manjši del, predvsem družine z otroki, pa država nastani tudi v nastanitvene centre. V Lendavi je trenutno pet takšnih oseb, nekaj jih je še na Vrhniki, je povzel Šefic in dodal, da so prosilci za mednarodno zaščito v azilnem domu na Viču in v nedavno odprtih izpostavah tega doma na Kotnikovi in v Logatcu.
Najbolj fantastične govorice
Z varovanjem zelene meje med Slovenijo in Hrvaško ni posebnih težav in policija zadnje tedne ne ugotavlja povečanega števila prehodov zelene meje. Pri varovanju na terenu povprečno pomaga dvesto vojakov.
Foto: Leon Vidic/Delo
Državni sekretar Šefic je znova posvaril pred številnimi dezinformacijami, ki krožijo med ljudmi in otežujejo položaj. Kot najbolj skrajne je navedel govorice, kako bi naj Nemci v Slovenijo vračali deset tisoč migrantov ali da bi naj migrante država nameščala kar v opuščeni rudnik urana Žirovski vrh.
Po dublinu 2644 zahtev
Po podatkih, ki smo jih pridobili iz notranjega ministrstva, iz drugih držav še kar prihajajo zahteve po dublinski uredbi, da bi Slovenija prevzela azilne postopke za migrante, ki so državo zadnje mesece le prečkali, in s tem tudi odgovornost za te posameznike. Od srede oktobra lani je v Slovenijo vstopilo 476.642 migrantov. Do konca februarja je država zavrnila 2644 zahtevkov za prevzem azilne pristojnosti ali za izmenjavo informacij o azilantih po dublinski uredbi. Pred mesecem je bilo takšnih zahtev 2018. Največ zahtev za prevzem azilnih postopkov, 508, je do konca februarja prišlo iz Avstrije, 362 iz Švice, 30 iz Norveške. Iz Nemčije pa, denimo, 18. Na grafiki je z izbiro datuma mogoče izbrati prikaz podatkov ali do konca janaurja ali zadnjih do konca februarja.
Dodatno prihajajo še zaprosila za informacije o prebežnikih, ki jih je vlada tudi vse zavrnila. Pri teh je s 1503 na vrhu tudi Avstrija, sledi Švica s 242 in Norveška s 17 zaprosili. Grafični prikaz omogoča izbiro nabora podatkov s klikom na datum.
