Tiskane izdaje
Dogodki pred 25 leti so temelj naše državnosti, je v današnjem govoru povedal slavnostni govorec proslave predsednik vlade Miro Cerar. Poudaril je, da je Slovenija v zadnjih dveh letih z gospodarsko rastjo stabilizirala politični prostor, si po njegovem mnenju povrnila politični in gospodarski ugled ter verodostojnost: »Če smo se pred tremi leti še ukvarjali z resno grožnjo, da nam namesto naših državnih institucij zagospodari tako imenovana trojka, lahko danes ugotovimo, da te grožnje ni več in da smo si uspešno priborili naš del finančne suverenosti, ki jo imamo v EU.«
Velika odgovornost
Vendar s samostojnostjo je pred vsako državo odgovornost za njen lastni obstoj in razvoj, je poudaril. Kot največje izzive Slovenije je izpostavil hitro staranje prebivalstva ter s tem povezano skrb za ustrezen zdravstveni in socialni sistem. Prav tako je omenil položaj mladih, ki se z nižjo brezposelnostjo po njegovem mnenju že izboljšuje. A je še vedno izziv.
V govoru je spomnil na migracijski tok, sredi katerega se je država znašla pred letom dni, ki, po njegovem mnenju, ni končan in je še vedno eden ključnih evropskih izzivov.
Sveži praznik
Obletnico dogodka obeležujemo drugo leto po tem, ko so lani marca v DZ s 70 glasovi za sprejeli predlog poslanca SMC Marjana Dolinška o uvedbi novega državnega praznika, ki sicer ni dela prost dan. Kot je ob tem v izjavi zapisal Dolinšek, je Slovenija od tega dogodka ne le pravno formalno, temveč tudi dejansko postala suverena država.
Obalni župani Boris Popovič, Igor Kolenc in Peter Bossman se je zaradi neizpolnjenih državnih obljub do Obale protestno niso udeležili. Kot so na izolski občini povedali za STA, proslave župani ne bojkotirajo, ker gre za pomemben zgodovinski mejnik, niso pa se je udeležili, da bi opozorili na nezadovoljstvo zaradi odnosa države do drugega tira in predora Markovec.
»Država nam ni bila podarjena, ampak pridobljena«
S praznikom so spomnili na dogodek pred 25 leti, ko sta v noči na 26. oktober 1991 iz koprskega pristanišča odpluli zadnji ladji s poraženo jugoslovansko vojsko JLA, ki se je spopadla s pripadniki slovenske Teritorialne obrambe in policije v desetdnevni vojni za samostojno Slovenijo.
Po koncu vojne so sledila pogajanja na hrvaških Brionih med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Zaključila so se s podpisom brionske deklaracije 7. julija 1991, s katero so osamosvojitev Slovenije zamrznili za tri mesece. Ko so takratne jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, so sledili pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja, o čemer so se dogovorili 18. oktobra. Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati dva dni kasneje, 25. oktober pa so določili za zadnji dan umika. Proces osamosvojitve Slovenije se je tako zaključil.
Suverenost le s sodelovanjem
Ob današnjem dnevu suverenosti je predsednik DZ Milan Brglez poudaril, da je ta dan vrh obeležitve nastanka slovenske države. Vendar suverenost lahko v polnosti Slovenija udejanja le v sodelovanju z drugimi. Dodal je, da se s prevelikim zadovoljstvom in prepogosto delimo na te in one, pozabljamo pa, da smo bili v obdobju od osamosvojitve do mednarodnega priznanja enotni in ponosni.
Na proslavi se je zvrstilo 340 nastopajočih, med drugim združeni pevski zbori Primorske, otroški zbori in drugi glasbeniki ter športniki. Pridružilo se jim je več kot sto praporščakov. Na odru sta simbolno ladijsko vrv zadnjega trajekta z jugoslovanskimi vojaki tako kot pred 25 leti odvezala tedanja pristaniška privezovalca Mile Petič in Bruno Medoš, ki sta takrat nekaj pred polnočjo pospremila zadnje vojake pred vkrcanjem na ladji.
