Pred Pahorjem še tri tedne hoje v slabem vremenu

Zorko: Pahorjeva prednost je velika, Šarcu bo zmanjkalo volivcev. Kandidatke desnice niso dosegle ravni izpred petih let.

Objavljeno
23. oktober 2017 16.37
Predsedniške volitve 2017
Zoran Potič
Zoran Potič
Ljubljana - Borut Pahor v nasprotju z napovedmi ni zmagal v prvem krogu predsedniških volitev. Prejel je skoraj 349.000 glasov, to je 20.000 več kot pred petimi leti, ko je tudi vodil po prvem krogu. Leta 2012 so ga izdatno podprli volivci desnice, na čigavo podporo lahko upa tokrat?

Da bi bolje razumeli razplet nedeljskih predsedniških volitev, se moramo ozreti tudi na volitve pred petimi leti. Borut Pahor je takrat proti pričakovanju povedel proti Danilu Türku. Podprlo ga je 326.006 volivcev, Türka pa 293.429. Za Pahorja je tokrat v prvem krogu glasovalo skoraj 349.000 volivcev, ko bodo prešteli še glasove po pošti, bo lahko imel še kakšen glas več. V primerjavi s prejšnjimi volitvami je dobil okoli 23.000 več glasov podpore. To bi lahko šteli kot uspeh, a ne smemo spregledati, da je bil pred petimi leti izzivalec, tokrat pa je tisti, ki brani funkcijo in je bil zaradi tega v prednosti pred tekmeci.

Analitik Andraž Zorko (Valicon) pravi, da so Pahorja na cedilu pustili zlasti mlajši volivci. Te je Pahor izrecno nagovarjal, pa se niso odzvali, kar je pričakovano, saj so najbolj nezanesljivi udeleženci volitev. »Pahorja čaka še tri tedne hoje po Sloveniji in vremenska napoved je slaba,« hudomušno pripomni Zorko. A to ne pomeni, da bi lahko Marjan Šarec nadomestil razliko. »Marjan Šarec je končal bliže Pahorju, kot so kazale predvolilne napovedi, toda razlika je še vedno velika, napovedi za preobrat pa slabe. Volivcev, na katere bi lahko upal v drugem krogu, je preprosto premalo,« pravi Zorko.

Dileme desnice

Pahor je pred petimi leti v drugem krogu dobil 478.859 glasov podpore, ko je bila volilna udeležba 42-odstotna, in zdi se, da bi lahko tudi čez tri tedne dosegel največ toliko. Da bi se temu številu približal, potrebuje še okoli 100.000 glasov. Dobi pa jih lahko le na desnici, ki je v soočenju štirih kandidatk (Romana Tomc, Ljudmila Novak, Suzana Lara Krause, Angelca Likovič) popolnoma pogorela. Kandidata SDS Milana Zvera je pred petimi leti podprlo 198.337 volivcev, njegova prednost je bila, da je nastopal kot enotni kandidat desnice, torej strank SDS, NSi in SLS. Na teh volitvah so kandidatke teh treh strank skupaj dobile dobrih 160.000 glasov.

Zorko meni, da je Romana Tomc presegla vse napovedi in je lahko zaradi tega zadovoljna. »Po drugi strani pa ta rezultat po neposrednem pozivu predsednika SDS, naj volijo zanjo, tudi ni dober. Dobrih 100.000 glasov je z vidika (nekdanje?) volilne baze te stranke, ki je segala tja do 300.000 glasov, precej slab in skoraj polovico nižji od kandidata te stranke pred petimi leti. Če je to napoved uspeha te stranke na prihajajočih državnozborskih volitvah, jih čaka veliko dela,« meni Zorko.

Postavlja se tudi vprašanje, katerega kandidata bodo volivci desnice podprli v drugem krogu. Poslanec SDS Vinko Gorenak je v svojem blogu zapisal, da ne bo podprl klovna, torej je njegov glas že oddan. Sklepamo lahko, da bo podprl Pahorja. A da SDS ne bo tako odločno podprla sedanjega predsednika države kot pred petimi leti, priča sporočilo Aleša Hojsa (ki je tako kot Gorenak član izvršnega odbora SDS), da ga v drugem krogu na volišču ne bodo videli.

Pred velikim izzivom so tudi v NSi in zlasti Ljudmila Novak, ki ne more biti zadovoljna. Zorko pravi, da bo njen rezultat malenkost presegel rezultat te stranke iz državnozborskih volitev leta 2014. Zadovoljni so lahko, ker je edina med strankarskimi kandidati izenačila podporo, ki jo je na zadnjih volitvah dosegla stranka, a zdi se, da so bile ambicije precej večje, pravi Zorko. V NSi so po tihem upali, da bi Novakova z večjo podporo od Tomčeve pred parlamenatrnimi volitvami na ta način prevzela pobudo na desnici. A se to ni zgodilo.

Zorko dodaja, da so lahko zaskrbljeni zlasti v strankah SLS in Gibanju za otroke in družine, ker ju doseženi rezultat zelo oddaljuje od praga za vstop v parlament.

Quo vadis,* SMC?

Politični analitik z Inštituta za politični menedžment Alem Maksuti meni, da lahko v drugem krogu pričakujemo bolj naelektreno ozračje med dvema kandidatoma, čeprav večjih dilem po njegovem ne bi smelo biti. Prvi Pahorjev odziv na razplet v prvem krogu je bil dober, saj je zavzel konstruktivno in odprto držo, je pojasnil Maksuti. Škoda bo, dodaja, ker bo Pahor požel zmago v okoliščinah še nižje volilne udeležbe. Pripominja pa, da je zanj največja poraženka teh volitev stranka SMC, ker je njena kandidatka Maja Makovec Brenčič dosegla preslab rezultat. Medtem ko se bosta lahko zlasti SD in Desus priklopili na Pahorjev val, je SMC ostala sama s slabim izkupičkom. Zato se tudi pred SMC pred drugim krogom postavlja dilema, koga podpreti - biti poleg v zmagoslavju Boruta Pahorja ali asistirati Marjanu Šarcu, ki, tako kot SMC, predstavlja nov obraz in novo politiko, torej bi morala biti Šarec in SMC oziroma Miro Cerar po politični DNK bližnja sorodnika. Če se bo Šarec po drugem krogu predsedniških volitev odločil dosežek unovčiti na parlamentarnih volitvah prihodnje leto, bi lahko ta poteza dodobra premešala karte na strankarski ravni. Zato je pred SMC dilema - sodelovati ali nevtralizirati Marjana Šarca.

* - kam greš