Pred sodiščem čustva, v dvorani hladna dejstva

Ljubljana – »Janša! Slovenija!«, se je evforično razlegalo iz nekaj sto grl pred višjim sodiščem, ko je iz sodne dvorane stopil predsednik SDS. »V zapor!«, jim je odgovarjala peščica nasprotnikov, pomešanih med množico, ki je poljubljala, objemala, ploskala, trepljala, podarjala nageljne in segala v roko svojemu idolu.

Trojico obtoženih Janeza Janšo, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča so podporniki pričakali že v hladnem jutru pred sojenjem. V prvih vrstah so svojega predsednika čakali njegovi najzvestejši strankarski kolegi. Zvone Černač, Božo Predalič, Jože Tanko, Alenka Jeraj, Milan Zver, Eva Irgl in tudi pravnomočno obsojeni pred istim sodiščem Branko Marinič. V ozadju, skriti za transparentom »Zaprite lopove, ne pa poštene podjetnike«, so svojega direktorja Črnkoviča prišli podpret tudi zaposleni v družbi Rotis. Janšo je ob prihodu na sodišče pričakal aplavz, sam pa kljub postopku očitno ni izgubil smisla za cinizem: »Sodišče je na nek način izkazalo smisel za humor in obravnavo sklicalo na svetovni dan pripovedništva«.

Manj napetosti kot lani

V primerjavi z junijem lani, ko je bila trojica na prvi stopnji obsojena, in se je pred sodnim poslopjem trlo ljudi, se je na Tavčarjevi tokrat zbrala manjša množica. Med ljudmi je bilo zaznati tudi manj napetosti in manj jeze kot takrat. Protestniki – pretežno člani SDS – so primerjali politični usodi Janeza Janše in nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko. Tako zelo, da je neka svetlolasa mladenka kopirala njeno znamenito pričesko in si okoli glave ovila v kito spete lase. Namig na ponavljanje ukrajinske politične zarote v Sloveniji bi bil težko bolj očiten.

Čakajoč na konec obravnave so se podporniki in nasprotniki procesa nekajkrat »spričkali« in se pošiljali v »tri krasne«, a so strasti ostale v okviru javnega reda in miru. »Ni mi jasno, kako lahko fanatično navijajo za človeka, ki je državo – skupaj z vsemi ostalimi vladami, da ne bo pomote – pripeljal do tu, kjer smo. Ali moramo ljudje v gatah hoditi naokoli, da jim bo jasno,« se je nad početjem Janševih podpornikov denimo hudoval mladenič David.

Veljaki SDS zaskrbljeni

Po dobrih štirih urah obravnave, ki zaradi obširnosti primera pričakovano še ni dobil epiloga, je pred sodiščem završalo. Janša je stopil pred novinarje, potožil, da se zadeva Patria ponovno prestavlja v predvolilni čas, nato pa stopil med »svoje«. Ti so mu sledili na poti do bližnjega hotela in na ulicah vzklikali njegovo ime. »Kam pa gremo?,« se je vprašal eden od sledilcev. »Ne vem. Za njim!« mu je odvrnila sosednja gospa. Na cilju se je najbolj urnim zahvalil za podporo in odšel na posvet s svojimi pravnimi svetovalci. Preden so se razšli, je bilo slišati še poziv, naj gredo tisti, ki še niso prispevali podpisa, podpret pobudo za razpis referenduma za arhive.

Počasnejšega koraka ob prihodu iz sodne dvorane so bili veljaki SDS. Zaskrbljenih obrazov niso bili razpoloženi za komentarje sojenja. Nihče tudi ni želel razpravljati, kaj bo s stranko, če bo njen predsednik pravnomočno obsojen. Da vendarle razmišljajo tudi o takšnem scenariju, pa je potrdil strankin poslanec Vinko Gorenak.

Sodnica: Zapleten primer

Medtem se v sodni dvorani ni zgodilo nič pretresljivega. Slišati je bilo stare argumente obrambe, češ da v sodbi ni niti enega neposrednega dokaza. Sodnica Mateja Lužovec je ob predstavitvi prvostopenjskega postopka senatu višjega sodišča poleg vsebine in poteka postopka izpostavila izjemno obširnost in zapletenost zadeve, ki se je odvijala na 48 narokih, na katerih je bilo zaslišanih 35 prič. Kazenski spis obsega 13.000 listovnih številk z več kot 400.000 prilogami.

Spomnimo, Janša, Krkovič in Črnkovič so bili junija lani na ljubljanskem okrožnem sodišču nepravnomočno spoznani krive sprejemanja daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Prva dva sta bila obsojena na dve leti zaporne kazni, tretji pa na dva meseca manj. Še vedno vsi trdijo, da je obtožnica nekonsistentna, nerazumljiva in neutemeljena in sploh ne omogoča ustrezne obrambe, poleg tega temelji na nezakonito zbranih dokazih, predvsem na Finskem in v Avstriji, ki so posredno »okužili« tudi dokaze, zbrane pri nas. Številni poskusi zagovornikov, da bi prvostopenjsko sodišče te dokaze izločilo, so naleteli na gluha ušesa. Tožilstvo je višjemu sodišču predlagalo, naj pritožbe zavrne kot neutemeljene ter potrdi prvostopenjsko sodbo, skupaj s sklepoma glede predloga za izločitev dokazov.