Koalicija odločno podprla Karla Erjavca

Ljubljana – NSi in SDS sta interpelacijo proti zunanjemu ministru Karlu Erjavcu pripravljala nekaj mesecev, kmalu po novem letu pa sta jo vložili, ker se je v zadnjem obdobju nabralo preveč »nepremišljenih, neodgovornih in nedržavotvornih izjav«.

Predstavitve argumentov za interpelacijo proti zunanjemu ministru Karlu Erjavcu in odzivi nanjo napovedujejo, da bomo enkrat sredi marca, ko je realno pričakovati sejo državnega zbora, na kateri bodo poslanci odločali o ministrovi usodi, spremljali še en visokooktanski politični spopad v poslanskih klopeh.

Izjava preveč

Predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi) je ob obrazložitvi interpelacije dejal, da Karl Erjavec ne izvaja zunanjih zadev skladno s splošnimi usmeritvami. Po njegovem je bil minister zrel za odstrel že sredi poletja, ko se je začelo zapletati z arbitražo, a so se takrat v opoziciji zaradi interesov države odločili vzdržati vseh ukrepov. Od takrat se je vendarle nabralo preveč Erjavčevih grehov, da bi lahko še naprej molčali, je pojasnil Horvat. »Z interpelacijo preprosto ne moremo več odlašati. To je racionalno dejanje opozicije v okviru nadzorne funkcije parlamenta nad delom vlade. Po 25 letih samostojne države in po 11 letih vključitve v evroatlantske integracije potrebujemo zunanjo politiko, ki bo skladna z ustavo in zakoni. Ne potrebujemo pa zunanje politike Karla Viktorja Erjavca,« je dejal Horvat. Predsednik OZP je dodal, da interpelacija proti zunanjemu ministru ne ruši vlade, ampak jo lahko, tako so prepričani v NSi, zruši le Erjavec sam.

Poslanec SDS Andrej Šircelj je pojasnil, da so se interpelaciji NSi pridružili, ker menijo, da se je slovenska zunanja politika v obdobju Erjavca preveč usmerila proti vzhodu in premalo proti strateškim partnerjem, kot sta EU in Nato. Šircelj je omenil še, da učinki gospodarske diplomacije niso vidni in da mreža diplomatsko-konzularnih predstavništev ni optimalno zastavljena, ker da bi se morala bolj prilagajati novim trgom.

Ko so novinarji spomnili Horvata in Širclja, da je prav Janez Janša v drugem mandatu leta 2012 postavil za zunanjega ministra Erjavca in da na neki način s tem interpelirajo tudi takratno odločitev, sta odgovorila, da je Janša že leta 2013 odvzel pooblastila Erjavcu. Vendar sta pozabila omeniti, da le v sklopu pogajanj o dolgovih Ljubljanske banke.

Avtogol NSi

Minister Erjavec je vsebino interpelacije označil za prazen plamflet očitkov brez resnih argumentov. Erjavca je pravzaprav najbolj presenetilo, da je ravno Horvat avtor interpelacije, saj sta še v ponedeljek ob tradicionalnih dneh slovenske diplomacije kramljala tudi o slovenski zunanji politiki in da takrat kritik ni izražal. »Res me čudi ravnanje predsednika OZP Horvata, ker tega, kar navaja v interpelaciji, ni nikoli načenjal na odboru. Celo nasprotno, kot minister sem bil deležen pohval,« je dejal minister. Zato je Erjavec takšen nenaden obrat pripisal notranjepolitičnim razlogom oziroma strahu NSi, da bi se zaradi ustanavljanja nove stranke na desnici lahko znova znašla na robu izpada iz državnega zbora. »Očitno NSi potrebuje pozornost, zato v tem kontekstu razumem njihove aktivnosti,« meni Erjavec. Prvak Desusa je prepričan, da interpelacija ne bo uspela in da ne bo zamajala vlade Mira Cerarja. »Bo predvsem avtogol NSi,« je prepričan Erjavec.

Zelo majhne možnosti, da bi bila interpelacija uspešna

Potem ko sta NSi in SDS včeraj vložili interpelacijo s prvim podpisanim Matejem Toninom, podprto s podpisi vseh 26 poslancev obeh poslanskih skupin, se je začelo v državnem zboru preštevanje, ali desnici lahko uspe spodnesti Karla Erjavca, sicer politika, ki ima v slovenskem okolju strank eno daljših karier. H glasovom obeh desnih strank lahko verjetno prištejemo še glasove opozicijske Združene levice, kar pomeni, da NSi kot pobudnica interpelacije lahko zbere največ 32 poslanskih glasov za interpelacijo.

Han: V interpelaciji ni zaznati konkretnih napak

A to bo premalo, ker so ji v obeh koalicijskih strankah SMC in SD nenaklonjeni. V SMC pravijo, da se hočejo najprej v celoti seznaniti z vsebino, preden bi dajali končne ocene. Kljub temu je vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer menila, da ima minister Erjavec zelo zahtevno in odgovorno delo v zapletenih razmerah na mednarodni ravni. Z Erjavčevim delom so zadovoljni, kljub nekaterim manjšim spodrsljajem. Kar v političnem svetu parlamentarne realnosti, kjer so pomembni predvsem glasovi poslancev, pomeni, da minister lahko računa poleg Desusovih 11 poslancev na še 35 poslancev SMC. Tudi izjava vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana, da v interpelaciji ni mogoče zaznati konkretnih napak zunanjega ministra, ni puščala nobenega dvoma, kako bodo ravnali poslanci SD. »Zato menim, da se bo Erjavec takšne interpelacije zlahka obranil. Ko jo bo prestal, bo politično še močnejši,« je menil Han. Ker bodo koalicijski poslanci Erjavca očitno podprli, lahko računa na 52 glasov, česar opozicija v devetdesetčlanskem parlamentu ne more preseči. V NSi in SDS ne morejo računati niti na nekatere glasove skupine nepovezanih poslancev, saj je njen vodja Bojan Dobovšek izjavil, da so sicer pričakovali, da bo vložena kakšna interpelacija proti delu katerega od ministrov Cerarjeve vlade, a da ne proti Erjavcu, ker da zunanji minister ni najšibkejši člen vlade.

Razprava v državnem zboru predvidoma marca

Iz opozicijske ZL sporočajo, da interpelaciji ne bodo nasprotovali. Ker po njihovem mnenju nekaterih očitkov o korupciji in netransparentnosti ni mogoče prezreti, ni jasno, ali jo bodo tudi podprli.

Glavni avtor interpelacije, poslanec NSi in predsednik odbora za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat je Erjavcu očital vodenje »improvizirane, nedosledne, nejasne, nenačelne, neodločne, nerazumljive, neučinkovite in statične, z eno besedo zgrešene, zunanje politike«. V Desusu pravijo, da so dobri odnosi med zunanjim ministrom in predsednikom OZP pomembni v vodenju politike. Poslanca Petra Vilfana je zato zanimalo, ali namerava Horvat odstopiti, če interpelacija ne bo uspešna.

Interpelacija zunanjega ministra bo na dnevnem redu državnega zbora najverjetneje sredi marca.

Od leta 2012, ko je bila izvoljena druga vlada Janeza Janše, je Erjavec zunanji minister že v tretji vladi zapored in tudi edini, ki se mu je uspelo obdržati v vrhu vlade med spremembami, ki smo jim bili priča.