Tiskane izdaje
Ljubljana – Predlog SDS, da bi ljudem, ki so plačali leta študija in vojaškega roka, to dobo upoštevali tako kot po tedaj veljavnih predpisih, najbrž ne bo dobil podpore v državnem zboru. Čeprav je tudi varuhinja človekovih pravic opozorila, da so ti ljudje diskriminirani, ni dovolj politične volje za ureditev njihovega položaja.
Ko je Alojz Gabrovec leta 1998, v času veljavnosti pokojninskega zakona, ki ga poznamo kot Zpiz-92, dokupil pet let študija na pravni fakulteti in nekaj manj kot 11 mesecev služenja vojaškega roka, so mu to zavarovalno dobo, za katero je odštel skoraj 6400 evrov, vpisali v delovno knjižico. Tistim, ki so v obdobju 1992–2000 storili enako in so bili že dovolj stari, da so šli v pokoj, se je ta dokupljena doba štela enako kot delovna.
Že Zpiz-1, ki je začel veljati leta 2000, je to dokupljeno dobo obravnaval drugače, zlasti za moške, a se je v vsakem primeru upoštevala za odmero pravic iz obveznega zavarovanja. Zadnja pokojninska reforma Zpiz-2 pa je leta 2012 spremenila pravila tudi za nazaj – dokupljena leta šteje le za predčasno pokojnino, ki je trajno nižja. Pri Alojzu Gabrovcu bi bila, na primer, nižja za skoraj 300 evrov na mesec. Koliko je ljudi, ki se čutijo oškodovane, ni podatka, skupaj pa jih je več kot 41.000 dokupilo študij in vojaščino do leta 2000, več kot 14.000 pa po tem.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je za sporni del Zpiz-2 vložila zahtevo za ustavno presojo, saj gre po njenem mnenju za diskriminatorno obravnavanje ljudi ter za nesorazmeren poseg v njihovo pravico do enakosti. Po njenem mnenju so posamezniki takrat, ko so del premoženja porabili za nakup pokojninske dobe, upravičeno pričakovali, da je to racionalna naložba, zaradi katere se bodo lahko prej upokojili.
Ustavno sodišče ni našlo neskladja z ustavo. Sodniki so med drugim zapisali, da »dejstvo, da so nekateri zavarovanci dobo dokupili tudi precej pred morebitno izpolnitvijo pogojev za pridobitev starostne pokojnine, vključuje tudi riziko, da se bodo ti pogoji v času spreminjali in da zato mogoče ne bodo tako ugodni, kot so bili v času, ko so se zavarovanci odločili za dokup«.
Razumevanje za prostovoljno vključene ...
Druga z Zpiz-2 opeharjena skupina so bili ljudje, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje. To so bili večinoma brezposelni, ki so plačevali po 57 evrov na mesec, prav tako v dobri veri, da jim s tem tečejo leta. Tudi njih je ustavno sodišče zavrnilo z argumentom, da Zpiz-2 ni posegel v pridobljene pravice, temveč v pravna pričakovanja. Koalicijski stranki SD in Desus pa sta se septembra odločili, da jim bosta vrnili izgubljene pravice, in sta vložili popravek zakona, ki so ga podprle vse parlamentarne stranke.
To je tistim, ki so dokupili študijsko in vojaško obdobje, zlasti do leta 2000, dalo nekaj upanja, da bodo krivice popravili tudi njim. Opozicijska SDS je prejšnji teden vložila predlog nove spremembe Zpiz-2. »Ker ne vidimo logične razlage, zakaj bi imela pokojninska doba, pridobljena na temelju prostovoljnega zavarovanja, boljši status od pokojninske dobe, ki je bila dejansko dokupljena na enak način, torej v skladu s takrat veljavno zakonodajo, in ko so za obe bili vplačani prispevki,« je utemeljila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko in dodala, da so ti, ki so pokojninsko dobo dokupili, v večini plačevali višje prispevke, ker se je za osnovo vzela njihova povprečna plača v preteklem koledarskem letu, ko so dali zahtevo za dokup. Izhodiščno so predlagali najugodnejšo možno izenačitev pravic tistih, ki so dobo dokupovali, bi se pa med postopkom lahko zadeve amandmirale, če bo koalicija imela namen, da se vsaj delu upravičencem krivice odpravijo.
... za to skupino pa ne
A te pripravljenosti, kot kaže, ni. Pri Desusu se o predlogu še niso pogovarjali, ga bodo pa proučili. Je pa Desusov poslanec Uroš Prikl, predsednik parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve, povedal, da je bila prioriteta, da so uredili položaj prostovoljno vključenih, ki so si vsak mesec odtrgali 57 evrov od socialne pomoči. Zdaj si bodo predvsem prizadevali za valorizacijo pokojnin, če bodo finance dopuščale, pa bodo tudi za ta predlog.
V SD so prepričani, da moramo pred večjimi posegi v pokojninsko zakonodajo ter pri vseh drugih predlogih, ki bodo imeli večje finančne posledice, doseči širši družbeni dogovor.
Pri največji vladni stranki SMC so bili kratki in jedrnati: »Všečnih predvolilnih predlogov, ki nimajo ne pravnih in ne javnofinančnih osnov, ne bomo podprli.«
Opozicijska Levica bi predlog podprla pod pogojem, da bodo sredstva za povišanje pokojnin tem upravičencem tudi zagotovljena. NSi odločitve še ni sprejela, se jim pa zdi diskriminatorno, kar se je tem ljudem zgodilo.
