Tiskane izdaje
Ljubljana − Poslanske skupine SMC, Desus, SD, Zaab in ZL so v DZ vložile zakonska predloga, s katerima želijo med drugim zaostriti pogoje pri kandidiranju za poslanca ter omogočiti odpoklic župana. Po besedah Lilijane Kozlovič (SMC) predloga podajajo, da bi dvignili raven politične kulture v državi.
Pravnomočno obsojeni na zapor ne morejo biti poslanci
Po njihovem predlogu za poslanca ne more biti izvoljen posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Izvolitev po besedah Kozlovičeve ne bi bila mogoča, dokler bi imel posameznik takšno kaznivo dejanje vpisano v kazenski evidenci.
Spremembe po besedah Kozlovičeve predlagajo, ker so prepričani, da posameznik, ki je obsojen za omenjena kazniva dejanja, nima »več javnega zaupanja in mu ne moremo poveriti opravljanja javnih funkcij, saj taka oseba niti v lastnih zadevah ne spoštuje temeljnih pravil v družbi«.
SDS sumi na še en »antijanša zakon«
V NSi nasprotujejo zakonskemu predlogu skupine parlamentarnih strank, povezanem s kandidiranjem poslancev, saj bi bila po besedah poslanca NSi Jerneja Vrtovca lahko ustavno sporna. V SDS predloga še niso preučili, na prvi pogled pa gre po oceni poslanca SDS Vinka Gorenaka za »antijanša zakon«, podoben tistemu, ki ga je pred časom vložila ZaAB.
Za več žensk na kandidatni listi
Novelo so po besedah poslanke pripravili tako, da so upoštevali načelo sorazmernosti in z ozirom na ureditve v drugih državah, če bi se izkazala potreba, da se kakšne stvari uredijo drugače, pa so to pripravljeni storiti. Za njeno sprejetje je sicer v DZ potrebna dvetretjinska večina. Novela po besedah Kozlovičeve uvaja tudi nekatere rešitve, s katerimi uresničujejo odločbe ustavnega sodišča. Med drugim naj bi invalidom omogočili nemoten dostop do vseh volišč in uporabo glasovalne naprave ter zapolnili pravno praznino pri glasovanju po pošti. Z novelo želijo povečati tudi zastopanost posameznega spola na kandidatni listi, in sicer s sedanjih 35 na 40 odstotkov.
Odpoklic župana in odvzem mandata svetnikom
Drugi zakonski predlog, novela zakona o lokalni samoupravi, po besedah vodje poslanske skupine Zaaba Janija Möderndorferja določa pogoje za prenehanje funkcije občinskega svetnika in župana ter možnost odpoklica slednjega. Županu ali občinskemu svetniku naj bi med drugim prenehal mandat, če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Za župana pa novela določa, da se ga odpokliče, če se za to odločijo volivci na glasovanju. Zahtevo za izvedbo glasovanja mora podpreti določen delež volivcev, ki je različen glede na velikost občine, glasovanje pa ne sme biti izvedeno prvo ali zadnje leto v županovem mandatu. Po Möderndorferjevih besedah bo možnost odpoklica župana »preprečila marsikatero nepotrebno vstajo, saj bo na ta način lahko izražena volja«, da se začne postopek za odstavitev župana.
Po besedah vodje poslanske skupine Desusa Franca Jurše gre pri obeh predlogih za manjše spremembe, zato so se v omenjenih strankah tudi odločili, da predlagajo, da jih DZ sprejema po skrajšanem postopku. Jurša sicer pri obeh novelah pričakuje kar nekaj razprave, pa tudi morebitno sodno presojo.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je prepričan, da sprejetje obeh novel, za kateri upa, da ju bosta podprli tudi SDS in NSi, ne bo »dokončna zmaga politike, s katero bi si lahko ta povrnila sloves, ki bi ga morala imeti«. Ta sloves si bodo morali po njegovih besedah politiki povrniti sami, brez sprememb zakonodaje. Sam sicer ocenjuje, da gre pri uvedbi možnosti odpoklica župana za »tektonske spremembe«. Po oceni Mateja Tašnerja Vatovca (ZL) obe noveli nakazujeta pomembne spremembe v političnem prostoru, pri čemer je spomnil, da so si v stranki že prej prizadevali za možnost odpoklica župana. Po njegovem mnenju gre pri tem za majhen, a pomemben korak k demokratizaciji dela občin.
