Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav je do predsedniških volitev le še približno deset mesecev, sta udeležbo v volilni tekmi doslej potrdila le aktualni predsednik republike Borut Pahor in nekajkratni neuspešni kandidat Zmago Jelinčič. O predsedniških volitvah so v soboto razpravljali tudi na svetu SDS v Mariboru.
V slovenskem političnem prostoru slabih deset mesecev pred predsedniškimi volitvami ni čutiti običajne predvolilne mrzlice, kakršno smo poznali v preteklosti. Ko se je leta 2007 na volitve podajal Lojze Peterle, je svojo namero napovedal dobro leto prej in takrat tudi začel dolgo pot do neuspeha, ko ga je premagal Danilo Türk. Eden pomembnejših vzrokov, da ni običajnega političnega hrupa pred volitvami, se skriva v prepričanju večine akterjev, da je aktualni predsednik Borut Pahor v tem trenutku težko premagljiv, saj ni raziskave javnega mnenja, ki ne bi potrjevala, da je najbolj priljubljen politik v državi.
Stranke še razmišljajo
Nekatere politične stranke s pomembno vlogo v političnem življenju, denimo Desus, so že sporočile, da svojega kandidata tokrat ne bodo imele. V drugih pa, kot je zaslediti, napovedujejo, da bodo na predsedniških volitvah sodelovale, a o imenih še ne govorijo.
Največja vladna stranka SMC je sporočila, da bodo predlagali predsedniškega kandidata, a končne odločitve še ni. Tudi ime Milana Brgleza, ki se omenja kot potencialni predsedniški kandidat, ni dogovorjeno, in kolikor je mogoče slišati iz strankinih kuloarjev, je zelo malo možnosti, da bi na koncu res kandidiral.
Da bo NSi nastopila s svojim kandidatom, so v stranki objavili pred božično-novoletnimi prazniki, vendar o imenih ne govorijo. O predsedniških volitvah so govorili tudi na ponovoletnem posvetu stranke, vendar konkretnih odločitev še niso sprejeli. Kandidacijski postopek imajo odprt in tako bo ostalo, dokler bo treba, pojasnjujejo v NSi.
O predsedniških volitvah so govorili tudi na sobotnem svetu stranke SDS, kjer pa imajo nominacijski postopek še vedno odprt, zato končne odločitve ni. V tej stranki je nekaj nemira povzročila izjava evropskega poslanca Milana Zvera, da bi bila najboljša kandidatka njegova kolegica Romana Tomc, a smo kasneje neuradno izvedeli, da Tomčeva ni tako zagreta za kandidaturo. Kakšna bo končna odločitev SDS, je težko napovedovati, ker ima vse niti v rokah predsednik stranke Janez Janša.
Zmagati je mogoče čez noč
Nekdanji minister za šolstvo in politolog Jernej Pikalo, ki se je vrnil med predavatelje na fakulteto za družbene vede, meni, da se, čeprav se navzven zdi, da se ne dogaja veliko, v ozadju veliko razmišlja, kako pristopiti k letošnjim predsedniškim volitvam. »Vsi tisti, ki bi želeli postati kandidati, in njihovi svetovalci vedo, da ni dobro prehitro vstopiti v volilno kampanjo, kajti to daje več časa političnim nasprotnikom, da pripravijo protikampanjo, da izbrskajo morebitne umazane podrobnosti, da jih utrudijo. Izkušnje zadnjih nekaj parlamentarnih volitev tudi govorijo, da je mogoče zmagati brez dolge kampanje, tako rekoč čez noč. Seveda pa je tu še pomemben faktor sedanjega predsednika Boruta Pahorja, ki dominira v priljubljenosti in kampanjo za naslednjo izvolitev vodi že kar nekaj časa, bolj intenzivno pa vsaj pol leta,« pravi Pikalo.
Drugo pomembno vprašanje, ki se odpira pred predsedniško tekmo, je, kaj bo rdeča nit predvolilnega obdobja. Če se ozremo k sosednji Avstriji, kjer so se lanske volitve zaradi volilnih nepravilnosti vlekle kar leto dni, smo lahko spremljali vzpon populističnih politikov. Tema so bili migranti in Evropska unija, kjer je skrajni desničar Norbert Hofer z agresivno kampanjo pridobival na račun utrujenih tradicionalnih in etabliranih politikov. Pikalo meni, da je populizem v Sloveniji nekoliko drugačen in da volivci ne bodo nagradili preveč agresivnega pristopa. »Pri nas je populizem del mainstreama. Je pa treba vedeti, da se je tudi desni populizem po Evropi prilagodil, Marine Le Pen kot kandidatka je veliko bolj mainstremovska, kot je bil kadar koli njen oče Jean-Marie Le Pen kot predsedniški kandidat,« pravi Pikalo.
Kdo bo bolj iskren
Ton predsedniški tekmi bo vsekakor dajal Borut Pahor, ki je pred petimi leti osvojil srca večine volilnega telesa z inovativnim pristopom, s katerim se mu je približal, po drugi strani pa mu je uspelo na svojo stran pridobiti tudi velik delež volivcev iz desnega volilnega spektra. In kaj o Pahorju zdaj meni Pikalo? »Poskuša biti neizključujoč do vseh, levih in desnih. V Sloveniji se desni populizem še ni toliko okrepil, da bi to ogrožalo evropsko prihodnost Slovenije. Slovenci manj kot drugod po Evropi dvomijo o sposobnosti Evropske unije, da rešuje njihove probleme. Kot zapriseženega Evropejca bi Pahorja krepitev takšnega diskurza nedvomno stala veliko glasov. Vse je tudi odvisno od razvoja dogodkov v prihodnjih mesecih ne samo v Sloveniji, ampak tudi okrog nje,« pravi Pikalo.
Je pa Pahor v nedavnem intervjuju za nacionalno televizijo razkril, da bo v letošnji kampanji deloval podobno kot pred petimi leti. Opozoril je, da se je politika v zadnjih letih odtujila od ljudi, zato se je njegov politični slog temu prilagodil. »Da sem prišel do ljudi, do njihove pameti in njihovih src, sem moral ubrati dotlej popolnoma neprehojene poti. Morda sem pri tem naredil kak korak preveč, morda se je zdel komu neprimeren, a sem poskušal priti do ljudi in to poskušam tudi danes,« je izjavil. In še napoved, kako bo aktualni predsednik republike funkcioniral nekaj prihodnjih mesecev. »Morda bom naredil kaj, kar bo komu odveč, kar se bo morda zdelo nepredsedniško, a naj rečem, da se stvari po svetu spreminjajo. Tisti, ki so ambiciozni in želijo predstavljati ljudi, morajo do njih priti na nove načine, biti morajo veliko bolj vztrajni, domiselni in veliko bolj iskreni,« je dejal Pahor in s tem vrgel rokavico vsem potencialnim kandidatom, ki si ga bodo upali izzvati.
