Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav predsedniška tekma dobiva nove obraze, sta največji parlamentarni stranki glede izbire svojega kandidata še skrivnostni. Več navdušenja kažejo nekateri neodvisni kandidati brez političnih izkušenj, zato se zdi, da je sedanji predsednik države s populističnim pristopom znižal kriterije, ki so veljali za to funkcijo.
Pred današnjim razpisom jesenskih volitev je predsednica stranke NSi Ljudmila Novak zadnja, ki je napovedala kandidaturo za predsednico države. S tem se je pridružila zgodnji napovedi sedanjega predsednika republike Boruta Pahorja, da se bo v tekmo podal ponovno, imeni predsedniških kandidatov vladajoče stranke SMC in največje opozicijske SDS pa ostajata neznanki.
Kandidaturo sta napovedala še veleposlanik Slovenije v Makedoniji Milan Jazbec in kamniški župan Marjan Šarec. V boj se bo podal tudi igralec Andrej Rozman - Roza, najbolj navdušeni nad funkcijo pa so nekateri estradniki, za katere je malo verjetno, da bodo izpolnili pogoje za vstop v predsedniško kampanjo. Za funkcijo se bodo potegovali še v stranki God Aleša Primca – v tekmo bodo poslali Angelco Likovič – uradno pa bodo kandidatko naznanili 12. septembra.
Dosedanji kandidati napoved kandidature izkoriščajo predvsem za promocijo funkcij, ki jih že opravljajo, pravi svetovalec za politično komuniciranje dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment (IPM). Izrazito medijski kandidat je Šarec, meni zgodovinar, prevajalec in urednik revije Razpotja Luka Lisjak Gabrijelčič. »Balon resnega kandidata se bo prej ali slej razpočil, razen če bo postal magnet za protestne glasove. To pa bo predvsem odvisno od njegovih retoričnih spretnosti v kampanji,« je še prepričan.
Kandidatura Novakove je po njegovem mnenju odlična taktična poteza NSi, saj je nepričakovana in hkrati zelo verodostojna: »S tem je SDS, s katero tekmuje za podobni volilni bazen, leto dni pred parlamentarnimi volitvami postavila v izrazito defenzivo.«
Izbira Novakove bi največji opozicijski stranki, kjer je za to funkcijo neuradno v igri evropska poslanka Romana Tomc, lahko škodila. Tomčeva je v javnosti namreč manj znana in premalo karizmatična, zato bo v hudem zaostanku za Novakovo, h kateri se bodo zlivali glasovi desnosredinskih volivcev, pravi Gabrijelčič. Z rezultatom Novakove bi nedvomno primerjali neuradno kandidatko stranke God Angelco Likovič, meni sogovornik, saj je slikovita, včasih bistra, a preveč spontana in nedisciplinirana osebnost.
SMC v izgubi
Edini bolj ali manj verodostojen kandidat stranke SMC, ki je po mnenju Gabrijelčiča kadrovsko najbolj podhranjena vladajoča stranka doslej, je Milan Brglez, ki pa ne more zmagati: »Če bi prejel malo glasov, bi to ugledu stranke, ki se na vse kriplje trudi, da bi ostala v prvi politični ligi, škodilo. Z dobrim rezultatom pa bi postal nevaren konkurent Cerarju.« V obeh primerih je vodstvo SMC v izgubi, zato je logično, da počnejo to, kar je tudi del njihove vladne strategije – odločitev prelagajo v prihodnost. Še najbolje bi zanje po Gabrijelčičevem mnenju bilo, če bi podprli Pahorja, ki je navsezadnje kandidat, za katerega bo glasovala večina volivcev SMC.
Skoraj nobeden od izzivalcev torej nima resnih možnosti proti aktualnemu predsedniku, je pa drugi krog volitev po mnenju obeh sogovornikov verjeten. Vendar če se Pahor v tem sooči s kandidatom desnice, se bodo vsi volivci, ki so proti njej, preusmerili k njemu.
Medtem ko je Borut Pahor izjemno motiviran kandidat, se predsedniške funkcije kandidati s političnimi izkušnjami otepajo, saj je ta predvsem protokolarna in nima velikega vpliva na življenje ljudi, meni Gabrijelčič, za kariero v tako posurovljenem javnem prostoru pa se zanimajo le redki pokončni in sposobni ljudje.
