Tiskane izdaje
Ljubljana – Poslanci naj bi konec tedna spet razpravljali o spremembi zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) – tokrat o tem, ali je referendum o njem dopusten. V koaliciji Za otroke gre! so prepričani, da je, in pripravljeni so na ustavno pritožbo.
Skupina 23 poslancev je danes v parlamentarno proceduro vložila zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bodo glasovali o (ne)dopustnosti referenduma o noveli ZZZDR. Na njem bi, po besedah prvega podpisanega Mateja T. Vatovca (ZL), večina odločala o človekovih pravicah manjšine. »Z novelo ZZZDR so istospolne partnerske skupnosti v vseh elementih izenačene z zakonsko zvezo, ki je po novem določena kot življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol,« je opisal Vatovec. Ker gre za odpravo protiustavnosti, ki jo je v dveh odločbah ugotovilo ustavno sodišče, in sistemske diskriminacije v več kot 70 področnih zakonih, referendum in odločanje o pravici istospolno usmerjenih do enakosti pred zakonom ni dopustno, je prepričan. Ostro je obsodil »uporabo sovražnega govora in širjenja neresnic, ki se jih ob zagovarjanju referenduma poslužuje RKC, s podporo NSi in SDS, z namenom zavajanja javnosti, odrekanja človekovih pravic in širjenja neupravičenega strahu«.
Poleg ZL so podpise za zahtevo sklica seje prispevali še poslanci SD, Zaaba in sedmih predstavnikov Desusa. V zvezi z Desusom je njihov poslanec Primož Heinz poudaril, da njihovi podpisi ne obvezujejo, kako bo kdo glasoval, ampak pomenijo, da se strinjajo, da se razpravlja o dopustnosti referenduma.
Sklep o nedopustnosti referenduma mora podpreti navadna večina poslancev. NSi in SDS, ki odločno nasprotujeta noveli ZZZDR in podpirata referendum, imata 26 glasov, najbrž bi se jim pridružili še štirje člani Desusa, torej pobudnikom izredne seje ne more uspeti brez podpore SMC. Po Vatovčevem mnenju je nerazumljivo, da ob njih ni predstavnikov SMC, »ki se predstavlja kot branik pravne države in načelnosti«. »Očitno teptanje pravic manjšine kar razumejo kot etično in moralno,« je bil kritičen. Predlagatelji izredne seje, ki jo mora predsednik DZ sklicati v 15 dneh, predvidoma pa naj bi bila že ta konec tedna, kljub temu računajo tudi na glasove SMC.
Če bodo poslanci izglasovali nedopustnost referenduma, pobudnikom zanj, koaliciji Za otroke gre!, ne bo preostalo drugega, kot da se z ustavno pritožbo obrnejo na ustavno sodišče.
Prav je, da duhovniki pozivajo vernike, naj glasujejo
V tem primeru bi se zbiranje podpisov za zahtevo referenduma, ki so ga začeli danes, prekinilo. »V koaliciji Za otroke gre! smo zadovoljni z velikim odzivom ljudi, zato smo se preimenovali v Vseslovenska koalcija,« je ob oddaji podpisa pred kranjsko upravno enoto povedala sovoditeljica koalicije Metka Zevnik. Po njenih besedah je prav, da duhovniki pozovejo vernike, naj se udeležijo referenduma proti zakonu, ki krati pravico družinam in ogroža njihove otroke.
Prepoved referenduma bi bila protiustavna, meni drugi sovoditelj koalicije Aleš Primc. Pričakujejo, da tega predloga večina v državnem zboru ne bo podprla, kljub temu pa vse državljane vabijo, naj »svoj podpis v podporo pravicam otrok, staršev in starih staršev oddajo čim prej in prehitijo glasovanje v državnem zboru«.
»Večina v državnem zboru si očitno hoče prilaščati pravico, da odloča o manjšini, ki sploh nima volilne pravice, to so naši otroci,« so pri koaliciji zapisali v odzivu na napovedano prepoved referenduma in dodali, da »otrok ni pravica dveh moških ali dveh žensk, temveč je sam nosilec dostojanstva in človekovih pravic«. V svojem programu pa med drugim naštevajo, da se bodo zavzemali za vpis definicije zakonske zveze kot življenjske skupnosti ene žene in enega moža v ustavo. Pobude v tej smeri je bilo slišati že ob referendumu o družinskem zakoniku pred tremi leti.
Diskriminacija v vsaj 70 zakonih
Da je slovenska zakonodaja diskriminatorna do istospolnih partnerstev in otrok v istospolnih družinah, je potrdila skupina pravnikov v analizi več kot 70 zakonov iz kazenskega, civilnega, družinskega, delovnega, upravnega in gospodarskega prava. »Rezultati analize kažejo, da je diskriminacije v zakonodaji veliko več, kot smo domnevali. V delih, kjer zakonodajalec pravice in dolžnosti navezuje na partnerska razmerja, je zakonski korpus v celoti diskriminatoren pri obravnavi neregistriranih partnerjev (razen pri dedovanju), zelo pogosto pa tudi registriranih partnerjev,« je strnila dr. Barbara Rajgelj. V analizi, ki jo je financiral Norveški sklad, so sodelovali še dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Mojca Zadravec, Nada Perčič in Iztok Štefanec.
Diskriminacija je množična in sistemska, ugotavljajo. V kazenskem postopku, na primer, zunajzakonski partnerici ni treba pričati proti partnerju, proti partnerici pa bi morala, če bi bila v istospolnem razmerju. Posameznik je dolžan ovaditi osebo, ki je storila kaznivo dejanje, sicer je tudi sam kazensko odgovoren, razen če je storilec njegov/njen zakonec ali zunajzakonski partner. Za neregistriranega istospolnega partnerja ta izjema ne velja. »Od tega, katerega spola je tvoj partner, je odvisno, ali si storil kaznivo dejanje,« je ponazorila Barbara Rajgelj.
Po drugi strani so neregistrirana partnerstva izključena iz konflikta interesov v gospodarskih družbah, denimo, da je en direktor, drug pa nadzornik podjetja, kar pri zakoncih ni dopustno. Primerov je še veliko. Tudi če sta istospolna partnerja registrirana, eden ne more biti zdravstveno zavarovan po drugem v primeru brezposelnosti. V primeru smrti ali težke invalidnosti istospolni partner nima pravice do oškodnine, ki zakoncu sicer pripada. »Zakonodajalec ni ponudil nobenega razloga, zakaj je taka diskriminacija upravičena,« je razložila dr. Neža Kogovšek Šalamon. Novela ZZZDR bi to uredila sistemsko.
