Prekletstvo majhne podpore vladam pred volitvami

V zadnjih petnajstih letih zmagovalna stranka na naslednjih volitvah ni ponovila rezultata.

Objavljeno
12. junij 2017 21.43
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana – Miro Cerar je na programski konferenci SMC dejal, da si želijo še en mandat, da bi končali zastavljene projekte. Zato smo pogledali 15 let nazaj, kako so bile pozicionirane vlade in vodilne stranke leto dni pred volitvami. Eno je gotovo: nobeni vladi in stranki v tem obdobju ni uspelo ponoviti mandata.

Čeprav je predsednik vlade in največje vladne stranke SMC Miro Cerar v soboto na programski konferenci zatrjeval, da se z volitvami prihodnje leto še ne spogledujejo, ker da dajejo prednost vsebini in ukrepom do izteka mandata, analitik Andraž Zorko iz Valicona v kolumni, objavljeni v Večeru, pravi, da se je neformalni del kampanje za prihodnje volitve že začel. Na to kažejo številna dejanja političnih strank, ne le SMC. Ta je začela priprave na nove volitve tako, da je najela agencijo Arih, največja opozicijska stranka SDS pa pred več kot letom dni, ko je v središču Ljubljane organizirala shod Za obrambo Slovenije. A to, da bi politiki in političnim strankam v demokratičnih političnih sistemih očitali izvajanje kampanj, je nesmisel, saj je že dolgo prisotno nenapisano pravilo, da se že dan po volitvah, ki predstavljajo vrhunec kampanje, začenja nov predvolilni ciklus za prihodnje volitve.

Trd padec

SMC se je po zadnjem barometru, ki smo ga objavili pred tednom dni, znašla v nezavidljivem položaju, saj je izgubila primat med koalicijskimi strankami in z malo več kot petodstotno podporo zaostaja za tremi opozicijskimi strankami (SDS, NSi in ZL). SMC je v zadnjih nekaj mesecih izgubila bitko s SD za drugo mesto, ki v finišu volilne tekme prinaša prednost. Kajti stranka, ki je najbližje SDS, lahko upa tudi na večje število glasov volivcev, ki iz taktičnih razlogov podprejo tisto stranko, ki lahko premaga stranko Janeza Janše.

Iz analize zadnjih petih parlamentarnih volitev lahko ugotovimo, da se je načelo glasovanja »antijanša« izrazito uveljavil na volitvah 2008, pa leta 2011 in tudi leta 2014. Vodja raziskav na Delu Roman Zatler pravi, da ko analizirajo vsakokratne podatke iz barometra (že dve desetletji mesečna anketa Dela), je še vedno čutiti močno negativno razpoloženje do prvaka SDS. In te glasove je treba upoštevati tudi prihodnje leto, negotovo je le, kdo jih bo dobil. SD, SMC ali nekdo tretji.

Težka vrnitev

SMC se je po treh letih od volitev, ko je osvojila 36 mandatov, znašla na drugem robu lestvice. Lahko s sedanjo podporo javnosti vsaj približno ponovi rezultat ali celo zmaga na volitvah? Malo verjetno, če bi sklepali po pozicijah, ki so jih zasedale stranke leto dni pred volitvami v zadnjih 15 letih. Če se ozremo v leto 2013, v obdobje zadnjih mesecev druge Janševe vlade, je imela izjemno majhno podporo, veliko pa je izgubila tudi SDS. A rezultatov anket ni mogoče analizirati brez upoštevanja okoliščin. Za stranko in Janšo je bilo takrat izjemno obremenjujoče poročilo KPK o premoženju predsednikov strank (Janša z neznanim izvorom premoženja), da ne govorimo o sodnem postopku Patria. Kot je znano, je leta 2014 SDS imela najslabši rezultat po letu 2000, Janša pa je rezultate volitev pričakal v zaporu. Kasneje je ustavno sodišče razveljavilo sodbo in vrnilo zadevo v ponovno sojenje, primer pa je zastaral.

Janševa SDS je bila vodilna stranka tudi leto dni pred volitvami jeseni leta 2011, a ji je na koncu preprečil zmago Zoran Janković s Pozitivno Slovenijo.

Leto dni pred volitvami leta 2008 je bila vodilna stranka SD, ki je to prednost ohranila, vendar je bila na koncu razlika veliko manjša, kot je sprva kazalo. Janševa kampanja s pozicije predsednika vlade in predsedujočega EU, ki jo je začel z izredno sejo o boju proti tajkunom, se je na koncu izkazala za učinkovito, a so bili kljub temu prekratki.

Je pa na drugi strani LDS leto dni pred volitvami – leta 2003, ko je že vodil Tone Rop – premočno vodila in na koncu izgubila proti SDS. Boj za dediščino Janeza Drnovška (dolgoletnega predsednika LDS) je osrednjo stranko tranzicije močno načel. Ko k temu dodamo še kampanjo opozicije pod okriljem SDS in Zbora za republiko, ki se je osredotočila na sporočila o koruptivnosti oblasti z izrednimi sejami državnega zbora ter referendumi (o izbrisanih), je naskakovalcem v letu dni uspelo obrniti javno mnenje.

Za povečavo klikni na grafiko.

Danes, leto dni pred parlamentarnimi volitvami, se postavlja vprašanje, ali bo Cerarju uspelo vsaj približno ponoviti rezultat in ali bo SDS uspelo ohraniti primat v javnomnenjskih raziskavah. Iz zgodovine vemo, da sta se že zgodila oba scenarija, razlika je le to, da sta se zgodila v različnih okoliščinah.