Premierka se je podala na turnejo v tujino

Ljubljana – Slovenski vladi se po dokaj ugodnem razpletu v Bruslju, ko je evropska komisija (EK) pozitivno ocenila stabilizacijski program, odpirajo vrata tujih državnikov. Tako premierka Alenka Bratušek danes začenja delovni obisk v Avstriji, v sredo ga nadaljuje v Rimu in Vatikanu, čez mesec dni pa v Berlinu.

Predsednica vlade se na svoj prvi bilateralni obisk v tujino danes odpravlja v sosednjo Avstrijo. Na delovnem srečanju se bo pogovorila z avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymannom, predsednico državnega sveta Barbaro Prammer in guvernerjem avstrijske centralne banke Ewaldom Nowotnyjem.

Pri Frančišku

Bratuškova z obiskom v sosednji Avstriji nadaljuje tradicijo njenih predhodnikov, ki so kmalu po prevzemu oblasti navezali stike s predsedniki vlad v soseščini. Janez Janša se je konec leta 2004 najprej srečal s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem, v drugem mandatu leta 2012 pa se je podal v Berlin k Angeli Merkel. Nekdanji premier Borut Pahor se je leta 2008 najprej odpravil v Bruselj.

Po Dunaju je sredi tedna na programu Bratuškove obisk Italije in Vatikana. V Rimu jo bosta sprejela italijanski predsednik Giorgio Napolitano in predsednik vlade Enrico Letta. V Vatikanu pa je predvideno bilateralno srečanje s papežem Frančiškom.

Naslednja pot v tujino bo po naših informacijah Bratuškovo vodila v Berlin, kjer je za 12. julija predvideno dvostransko srečanje z nemško kanclerko Angelo Merkel. Bratuškova in Merklova sta se na kratko srečali že v Bruslju ob robu evropskega sveta, zato je tokratno dvostransko srečanje toliko bolj zanimivo, saj je Merklova sredi intenzivne predvolilne kampanje; v Nemčiji bodo namreč jeseni potekale zvezne volitve.

Po nastopu vlade Alenke Bratušek konec marca je postalo očitno, da se zunanji politiki ne namerava posvečati, saj so ambicije njene vlade hitro prizemljili javnofinančne težave in pritisk mednarodnih finančnih trgov. Zato je Sloveniji pot na mednarodnem parketu doslej utiral predsednik republike Borut Pahor. Ta je v enem od intervjujev potrdil, da je med obiski pri Merklovi in francoskemu predsedniku Françoisu Hollandu zastavil svojo besedo, da bo vlada Bratuškove začela izvajati reforme. Takrat se je zdelo, da je Bratuškova zunanjo politiko za določen čas prepustila predsedniku republike. Po »gašenju požara«, kot se je Bratuškova izrazila po prejeti oceni evropske komisije o stabilizacijskem poročilu, se očitno zunanja politika vrača v kabinet – kamor po ustavi tudi sodi.

Dopolnjevanje Pahorja in Bratuškove

Nekdanji veleposlanik Peter Toš meni, da je aktivnejša vloga premierke v zunanji politiki države dober znak. »To pomeni, da bo celovito opravljala dolžnosti predsednice vlade. V njene delovne naloge nedvomno sodijo aktivnosti, da se srečuje s partnerji v drugih državah in s tem ustvarja zunanjepolitično naklonjenost v drugih državah pri naporih Slovenije,« pravi Toš. Dobro je tudi, da se ureja odnos v zunanji politiki med predsednikom države in predsednico vlade, saj v preteklosti poznavalcem ozadij na tej relaciji niso ostale skrite iskre, ki so preskakovale med nosilci teh dveh funkcij.

Toš ocenjuje, da je Pahor v začetnem obdobju dobro odigral svojo vlogo na zunanjepolitičnem področju, ker je tako pomagal reševati na pol izredne razmere v državi.

Pričakuje tudi, da bo predsednik republike nadaljeval svojo vlogo, ker se s premierko na tem področju dobro dopolnjujeta. »Menim, da imamo zdaj prvič urejeno razmerje med predsednikom republike in predsednikom vlade. Ne verjamem, da se bo njuno razmerje na zunanjepolitičnem področju zapletalo, tako kot v preteklosti. Prepričan sem, da je predsednica vlade od Pahorja pričakovala, da se bo bolj angažiral na tem področju, zlasti na začetku mandata, ko se je vlada ukvarjala izključno z gospodarskimi temami,« razmišlja Toš.