Si Boris Koprivnikar kupuje rešitev za prazen računalniški oblak?

Ministrstvo za javno upravo centralizira informatiko, direktorat za informacijsko družbo se temu odločno upira.

pon, 18.04.2016, 10:00

Vlada želi po skrajšanem postopku spremeniti zakon o državni upravi, s tem pa prenesti direktorat za informacijsko družbo z ministrstva za izobraževanje pod ministrstvo za javno upravo. Dr. Dušan Caf, strokovnjak za telekomunikacije, meni, da takšen predlog kaže odsotnost vizije na tem področju. Za prenos ni nobene vsebinske potrebe, če že, bi ga bilo bolj smiselno uvrstiti h gospodarstvu ali infrastrukturi.

Vlada bo predlog poslala v državni zbor, zanj pa predlaga obravnavo po skrajšanem postopku, saj da so to manj zahtevne spremembe in dopolnitve. Ker gre za urejanje notranje organizacije državne uprave, predlog ni javno objavljen. Poleg podlage za obdelovanje osebnih podatkov in vzpostavitve storitve za spletno prijavo bo prinesel prenos informacijske družbe in elektronskih komunikacij na ministrstvo za javno upravo (MJU). Če bo predlog izglasovan, se bo tja preselil direktorat za informacijsko družbo, MJU pa bo od ministrstva za izobraževanje v treh mesecih prevzel naloge, javne uslužbence, dokumentacijo, opremo in prostore.

Do usklajene informatizacije države uprave

Razlog? Zagotavljanje enotne strategije razvoja informacijske družbe in informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter skladnost z usmeritvami na nacionalni in evropski ravni. Na MJU pojasnjujejo, da so bila ministrstva marca seznanjena z začetkom medresorskega usklajevanja, ki še poteka. Že zdaj so pristojni za informatiko, namen prenosa pa je »koordinacija informacijskih virov, usklajeno vodenje politik informatizacije državne uprave in, širše, boljša izraba informacijske tehnologije od strežnikov do komunikacij in varnostnih sistemov.«

Informacijska družba ne spada k javni upravi

Nad predlogom je zgrožen dr. Dušan Caf, predsednik sveta za elektronske komunikacije in predsednik sveta Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Poudarja, da ima vlada pravico določiti ministrstva in njihove pristojnosti, vendar mora biti prenos pristojnosti utemeljen. Ta predlog pa je bil pripravljen na hitro, v tajnosti in brez prave utemeljitve.

Razlaga, da področja direktorata, ki ga sestavljajo trije sektorji (elektronske komunikacije, razvoj informacijske družbe in zakonodaja informacijske družbe), vsebinsko ne spadajo na MJU. Ministrstvo podpira delovanje javne uprave in zagotavlja storitve za državljane, medtem ko je vloga direktorata širša in predvsem usmerjena navzven. Večina držav EU ima elektronske komunikacije pod ministrstvi, ki skrbijo za komunikacije (transport, ceste, železnice, pomorski promet), ali v gospodarskem resorju. Najbolj logično je, da direktorat ostane tam, kjer je; lahko bi tudi razmislili o podobni ureditvi kot v omenjenih državah ali pa direktorat razdelili. »Argument, da je informatika zdaj ključna in je treba vse funkcije skoncentrirati v njenem sektorju, je deplasiran. Nobena država v EU nima informacijske družbe umeščene na način, kot so si ga zamislili predlagatelji,« pojasnjuje.

Poleg tega pravi, da ima direktorat, ki bi ga ukinili, pred seboj vrsto nerešenih vprašanj, usmeriti bi se moral v gradnjo infrastrukture, regulacijo omrežij, spodbujanje zagonskih podjetij in odpravljanje digitalne razlike. Skratka, nič, kar bi spadalo k MJU. S prenosom bi se neučinkovitost direktorata le še povečala, svari Caf. »Reorganizacija zaradi osebnih zadev in preferenc pa je zadnje, kar zdaj potrebujemo. Ob vsem tem se lahko vprašamo, kakšne motive imajo predlagatelji. Vemo, da je MJU vzpostavil državni računalniški oblak, ki ostaja brez ustreznih vsebin. Lahko si predstavljamo, da vplivne interesne skupine, povezane z MJU, komaj čakajo na nov plen.«

Prijavi sovražni govor