Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada je uresničila svoje napovedi in začela z združevanjem manjših slovenskih srednjih šol. Na današnji seji je potrdila šest od načrtovanih osmih centraliziranih izobraževalnih zavodov, ki bodo v novi organizacijski obliki zaživeli že v prihajajočem šolskem letu.
Vlada je tako v Novi Gorici sklenila pripojiti tamkajšnjo srednjo ekonomsko in trgovsko šolo k tehniškemu šolskemu centru in ustanoviti Šolski center Nova Gorica. Podoben center bo ustanovljen tudi v Slovenj Gradcu, kjer se bodo 1. septembra združile srednja gostinsko turistična in lesarska šola, srednja zdravstvena šola, srednja ekonomska šola ter gimnazija in srednja šola Muta.
Srednja šola Črnomelj bo namesto kot šola z dvema enotama delovala le še kot ena organizacijska enota, prav tako kot gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik ter srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana. Na Dolenjskem pa se je vlada odločila srednjo šolo Kočevje in gimnazijo Kočevje združiti v skupni javni vzgojno-izobraževalni zavod.
»Razumemo, da združitev mora biti, ker smo manjši kraj in nam upada število dijakov. Ne strinjamo pa se z načinom. Namesto, da bi s pripojitvijo ene šole k drugi iz sodnega registra izbrisali le eno, druga pa bi ostala, zdaj ukinjamo obe ustanovi in ustanavljamo novo. To za sabo potegne ogromno nepotrebnih postopkov in dela, kar pomeni, da se namesto z izboljšavami šolskega okolja, ukvarjamo z izbrisi, registri in drugo birokarcijo,« je za Delo povedala ravnateljica kočevske gimnazije Meta Kamšek.
Kočevski šoli se bosta do začetka novega šolskega leta združili le pedagoško in s tem ne bo težav, napoveduje Kamškova, težje pa se bo do 1. januarja povezati še finančno, kot to predvideva ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ). Pri tem ravnateljica kočevske gimnazije, razen pri skupnem tajništvu in ravnatelju, ne pričakuje kakšnih večjih prihrankov. Nasprotno, zaradi sodnih in notarskih stroškov opozarja celo na dražji način združevanja, kot bi bila pripojitev.
Združevanje v dveh delih
Ostreje so se združevanju uprli v Mariboru in se nemara prav zato, tako kot v Celju, izognili organizacijskim spremembam. Na mariborski srednji elektro-računalniški šoli (SERŠ), ki naj bi se združila z TŠC Maribor in tamkajšnjo lesarsko šolo, so namreč ministrstvo pod vodstvom Žige Turka, celo prijavili protikorupcijski komisiji. »Prijavili smo jih, ker je MIZKŠ objavilo, da bodo z združevanjem samo pri nas prihranili 250.000 evrov. Ko smo zahtevali razrez so v medresorskem usklajevanju popravili, da prihranka ne bo, nazadnje pa je minister Turk izjavil, da bo celo nekaj ostalo. Zdelo se nam je sumljivo, da ministrstvo v usklajevanje pošilja eno, minister pa govori drugo,« je upiranje vladnim nameram pojasnil sveže upokojeni ravnatelj SERŠ Ivan Ketiš.
Ob tem je opozoril, da ministrstvo v njihovem primeru tudi krši zakonodajo. »Za mnenje o združevanju tudi niso nikogar vprašali. Pri nas je za statusne spremembe izrecno pooblaščen svet zavoda, česar pa ministrstva ni zanimalo,« je povedal Ketiš. Vse to po njegovem mnenju kaže na vsebinsko nedodelano reorganizacijo in politični prevzem srednjih šol. Vršilce dolžnosti ravnateljev novih šolskih centrov bo namreč določilo MIZKŠ.
