Preteklo razočaranje bo otežilo pogajanja o povprečninah

Ljubljana – Predstavniki združenj občin in ministrstva za finance bodo danes znova sedli za pogajalsko mizo. Čeprav se občine že z izračunom povprečnine za drugo polovico letošnjega leta ne strinjajo, prav toliko, 519 evrov, predlaga vlada tudi za prihodnje leto.

Dokument za ustavno presojo, ki jo občine napovedujejo že dalj časa, naj bi bil v sklepni usklajevalni fazi. Pravna sredstva naj bi bila v novem krogu pogajanj največji adut razočaranih občin. Prav razočaranje občin, ki so prepričane, da so jih žejne peljali čez vodo, bo verjetno oteževalo pogajanja. V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so že na koncu prvega polletja opozorili, da ukrepi iz zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (Zujfo) ne dosegajo obljubljenih 15 milijonov evrov prihrankov za občine, prav tako ob polletju ni bilo za 22,8 milijona evrov prihrankov iz naslova sistemskih sprememb. Medtem ko so občine ugotavljale, da prihrankov ni bilo oziroma so bili zanemarljivi, kar pomeni, da bi morala biti povprečnina tudi v drugi polovici leta najmanj 525 evrov, je vlada izračunala, da je bilo prihrankov devet milijonov evrov, in povprečnino 1. julija znižala na 519 evrov.

Dejstvo je, da so izračuni prihrankov umetnost. Prihranki niso v vseh občinah enaki, ponekod jih sploh ni. Lažje spremljanje uresničevanja sistemskih ukrepov bo možno septembra na dokumentu Stop birokraciji, kjer bodo občine neposredno lahko spremljale tempo uresničevanja dogovorjenega, so sporočili z ministrstva za javno upravo (MJU). Glede pogajanj in pričakovanj vlade so na MJU zapisali, da je cilj vzdržnost javnih financ, državnega in občinskih proračunov.

Sprememba sistema zaradi enega otroka

Povprečnina, kot jo predlaga vlada, 519 evrov, je za občine nesprejemljiva. Po izračunih občin bi samo za kritje zakonsko določenih nalog, gre za financiranje predšolske vzgoje, kulture, zdravstva, šolstva, sociale ..., morala leta 2016 znašati 662,10 evra na prebivalca, po metodologiji ministrstva za finance pa 652,60 evra. »Znesek, s katerim ministrstvo za finance odpira pogajanja za leti 2016 in 2017 je nerealen, če želimo, da občanke in občani ohranijo standard storitev, kot jih poznajo doslej,« so zapisali v SOS.

Generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar je dejala, da je ključna težava to, da povprečnina ne pokriva tekočih stroškov občin. S tem so občine primorane varčevati pri vseh tistih storitvah, ki niso zakonsko določene, letos so močno izpostavljene knjižnice, kultura, šport, materinski domovi, varne hiše. Občine so razočarane tudi s pogajanji glede zmanjševanja stroškov občin, ki potekajo od novembra lani. Velikega interesa za zmanjšanje stroškov Vidmarjeva ni opazila: »V javni sektor se je usedlo veliko nepotrebnih stvari. Opažamo, da se zakoni spreminjajo zaradi interesov nekaterih. Recimo: en otrok pade na igralih v vrtcu, pa spremenimo ves sistem igral.«

Prav vrtci, ki so za občine med največjimi postavkami v njihovih proračunih, so že bili predmet predlogov sistemskih sprememb, vendar, je poudarila Vidmarjeva, se v državi nikoli ničesar ne da: »Standardi in normativi so izjemno visoki. Nihče si ne želi slabših razmer za otroke, ampak nekaj bo treba storiti. A je prav, da kulturi nekaj vzamemo, da bo tam neki nenormalno visok standard? Očitno bomo morali razmisliti, kako sistem v celoti na novo postaviti. Tega pa nihče noče.«