Tiskane izdaje
Ljubljana – Po napovedih ministrstva za javno upravo bo srečanje vlade s sindikati o sproščanju varčevalnih ukrepov v javnem sektorju predvidoma prihodnji ponedeljek. Med drugim bodo razpravljali o številu zaposlenih, med katere sodijo tudi uslužbenci, zaposleni na zaupanje.
Posebna oblika zaposlovanja, ki predsedniku vlade, ministrom, županom in drugim predstojnikom državnih organov omogoča zaposlitev ljudi mimo ustaljenih postopkov zaposlovanja, je zakonita in uveljavljena tudi v drugih evropskih državah. Število in vrste delovnih mest osebja za državno upravo določi vlada, za druge državne organe sam državni organ, za organe lokalnih skupnosti pa predstavniški organ.
Funkcionarji v svoj kabinet najpogosteje sprejmejo uslužbence, ki so jim politično ali kako drugače blizu. »Ko politik zasede funkcijo, se zaveže k uresničitvi programa. Za izvedbo tega pripelje tiste, za katere verjame, da si bodo prizadevali za njegovo uresničitev. To so predvsem politično lojalni ljudje, ni pa nujno, da so tudi strokovno najbolje usposobljeni,« pravi odvetnica in nekdanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.
»Zaupanja vrednih« na ministrstvih 81
Po podatkih urada vlade za komuniciranje (Ukom) je bilo zaposlovanje po poznanstvih praksa tako prejšnjih dveh vlad kot tudi sedanje. Takšnih zaposlitev je na ključnih ministrstvih 81, od tega največ, deset, na ministrstvu za kulturo. Pri tem so številne prenehale pred koncem mandata v vseh zadnjih treh vladah, prav tako je bilo njihovo število različno v času menjav ministrov znotraj posameznih resorjev – grafika kaže število vseh zaposlitev, ne pa sedanjega stanja.
Z nastopom nove vlade so na vseh ministrstvih delo začeli večinoma novi uslužbenci. A nekateri, zaposleni na zaupanje v prejšnji vladi, so na istem ministrstvu nadaljevali v naslednji. Na ključnih ministrstvih vlade Alenke Bratušek so tako zaposlili za nedoločen čas sedem ljudi, ki so bili za časa vlade Janeza Janše zaposleni na zaupanje na istih ministrstvih. Najbolj očitno je bilo to na ministrstvu za obrambo s tremi uslužbenci, zaposlenimi na zaupanje v prejšnji vladi. V sedanji vladi pa so na ključnih ministrstvih zaposlili štiri uslužbence, zaposlene na zaupanje v času Alenke Bratušek.
(Za povečavo kliknite na infografiko)
Po koncu mandata
Zaposlenim na zaupanje s koncem mandata nadrejenega zaposlitev preneha, zato je pričakovati, da si bodo po tem želeli ponovno zagotoviti delovno mesto v javnem sektorju. Vendar postopek izbire za drugo delovno mesto ne sme vključevati bližnjic s poznanstvi. V skladu z zakonom o javnih uslužbencih se morajo tako kot drugi kandidati za delovno mesto v javnem sektorju prijaviti na javni razpis organa državne uprave. »Na podlagi neodvisnih metod, kot sta preverjanje znanja in osebni razgovor, izberejo najprimernejšega kandidata, ki izpolnjuje vse druge vnaprej zahtevane pogoje,« pojasnjuje Irma Pavlinič Krebs.
To po njenem mnenju pri potegovanju za najvišja delovna mesta zagotavlja transparentnost, vendar imajo uslužbenci, prej zaposleni na zaupanje, pri kandidiranju za službe pred zunanjimi kandidati zaradi poznavanja problematike prednost. Prav tako prej izvedo za prosta delovna mesta. »V času mojega ministrovanja so nekateri zaposleni na zaupanje tako že pred koncem mandata pogledovali po delovnih mestih za nedoločen čas in se ob priložnosti prijavili na javni natečaj,« pravi.
Popolne evidence ni
Podatkov, koliko javnih uslužbencev, ki so v prejšnjih vladah imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi na zaupanje funkcionarja, se je po izteku njihovega mandata zaposlilo v širši javni upravi, ne zgolj v istem resorju, ministrstvo za javno upravo nima. »Vodimo centralno kadrovsko evidenco organov državne uprave, torej ministrstev, organov v sestavi, vladnih služb in upravnih enot. Za beleženje podatkov o javnih uslužbencih in zaposlovanju znotraj javnega sektorja zaradi varovanja osebnih podatkov nimamo pravne podlage,« pojasnjuje Vanja Režonja Utenkar z ministrstva.
Dodaja, da s podatki o delovnih izkušnjah kandidatov razpolagajo organi med natečajnim postopkom. Kljub spremljanju uslužbencev znotraj državne uprave sistematičnega beleženja vseh zaposlenih javnega sektorja, torej tudi v javnih agencijah, skladih in zavodih, katerih soustanoviteljica je država, tako ni.
