Klara Škrinjar, notranja politika
Ljubljana – Žiga Turk, novi minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je zagotovo med najbolj izpostavljenimi člani tokratne vlade Janeza Janše; zaradi nezadovoljstva kulturne sfere so nanj letele zmerljivke, zaradi obsega resorja, ki ga bo vodil, pa se ga je prijel naziv »superminister«.
Boste popustili protestnim akcijam kulturnikov in bo vlada vrnila ministrstvo za kulturo? Se vam v sedanjih razmerah zdi smiselno odpirati fronto z vso kulturno sfero?
Nobene fronte ne odpiramo z nikomer. Povezujemo sektorje, ki so med seboj sorodni. Ministrstvo za kulturo ostaja, tako kot ostajata ministrstvo za šolstvo in za znanost. Vsi ti trije resorji so zdaj povezani, ker se vsebinsko dopolnjujejo in skupaj sestavljajo intelektualni temelj Slovenije. Na predstavitvi sem pojasnil, da sta kultura in znanost dva pola, ki se morata med seboj dopolnjevati, tudi v izobraževanju. Samostojno ministrstvo za kulturo, na račun katerega smo zadnja leta slišali veliko kritik kulturnikov, samo po sebi še ne zagotavlja ustreznega razvoja kulture. Ta mora temeljiti na ustvarjalni svobodi. S tega vidika je povezovanje sorodnih sektorjev zagotovo dobro.
Ali menite, da ima Slovenija ustrezno medijsko zakonodajo? Gre za zakona o medijih in o Radioteleviziji Slovenija, ki sta v prejšnjem mandatu neslavno končala. V parlamentarni postopek je bil s podpisi poslancev Desusa in pod avtorstvom tudi enega od medijskih lastnikov vložen zakon o medijih. Ga podpirate? Je prav, da zakone pišejo kar lastniki medijev?
Zakone piše vlada in sprejema jih državni zbor. Drugače ne bo. V koalicijski pogodbi smo se obvezali, da bomo zagotavljali pluralnost medijev, varovali medijsko svobodo in neodvisnost, spodbujali kakovost in pluralnost medijev ter spoštovali etična načela pri medijskem poročanju. Menim, da je besedilo zakona, ki je bilo predloženo v prejšnjem mandatu, neustrezno, in ga bo treba domisliti. Med drugim mora zakonodaja o medijih podrobneje obravnavati novosti, ki jih v medijski prostor vnaša tehnološki razvoj. Sicer sem privrženec kratkih, jasnih in preprosto izvedljivih zakonov.
Ali menite da je regulacija medijskega lastništva ustrezno urejena? Kaj storiti, da bi preprečili nepregledne in špekulativne nakupe medijev, tako da se ne bi več dogajalo izčrpavanje medijskih hiš?
To je seveda zelo kočljivo vprašanje, ki ga mora država obravnavati z vso pozornostjo. To ni samo naloga vlade, za to so pristojne tudi druge institucije. Seveda se želim o tem vprašanju posvetovati z vsemi zainteresiranimi dejavniki in tudi na podlagi teh pogovorov bom predlagal najustreznejše rešitve. Če kje, potem pri lastništvu medijev ne sme biti megle.
Glede na precej črno situacijo na medijskem področju, glede na napovedano varčevanje, zaradi česar so tudi kulturniki na nogah, bo zelo pomembna vloga državnega sekretarja, pristojnega za kulturo. Nam lahko poveste, zdaj ko ste izvoljeni za ministra, kdo bo to?
Vladi bom za ta položaj predlagal znanega esejista, urednika in literarnega zgodovinarja ter nekdanjega državnega sekretarja Aleksandra Zorna, ki je v kulturni javnosti znan in cenjen in ki ga tudi osebno zelo spoštujem.
Govorila sva večinoma samo o drobnem segmentu združenega resorja. Ali to, da vodite »superministrstvo«, ne pomeni, da bodo posamezne resorje v resnici vodili drugi; ker je področje preširoko, da bi ga lahko vodil en sam človek?
To ministrstvo se bo ukvarjalo s človeškimi viri v širokem pomenu. Ukvarjalo se bo z ljudmi, s talenti, in vsak je za kaj talentiran. Zdi se mi zelo pomembno, da se pod isto streho združujejo čustvena, umetniška in racionalna, znanstvena veja. Ustvarjalni ljudje, za katere bo skrbelo združeno ministrstvo, so ključni za prihodnjo blaginjo države. Ministrstvo za ustvarjalno prihodnost, kot bi mu kratko lahko rekli, stoji in pade na tam zaposlenih. Nekaj jih poznam. Nekaj jih bom še spoznal in verjamem, da bomo dobra ekipa. Ministrstvo bom vodil jaz, zanesti pa se nameravam na znanje in izkušnje sodelavcev.