Pri Ruski kapelici izpostavili dobre odnose Slovenije in Rusije

Tradicionalna slovesnost je bila letos v znamenju 100. obletnice začetka prve svetovne vojne.

Objavljeno
27. julij 2014 16.29
Ruska kapelica
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Kranjska Gora – »Globoko se priklanjam v zahvalo« za skrb za Rusko kapelico, ki je postala »simbol rusko-slovenskega prijateljstva in bratskih povezav med narodoma«, je ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne pod Vršičem danes dejal podpredsednik sveta ruske federacije Jurij Leonidovič Vorobjov.

»Častimo vseh 20 milijonov žrtev, ki se iz prve svetovne vojne niso vrnili domov«, je v nagovoru skoraj tisočglavi množici in med njimi številnim uglednim gostom, ki se je ob Kapelici zbrala kljub slabemu vremenu, dejal Jurij Leonidovič Vorobjov in dodal, da je treba ohraniti spomin na tragedijo, ki se ne sme nikoli več ponoviti.

Značaj Ruske kapelice je večplasten, je dejal častni pokrovitelj slovesnosti, gospodarski minister Metod Dragonja in izpostavil, da kapelica predstavlja poklon spomina na nesrečo, opomin o nesmiselnosti vseh vojn in gradnik odličnih odnosov med državama, ki jima skupne slovanske korenine dajejo osnovo za politično, kulturno in gospodarsko sodelovanje. »Obstaja čas vojne in čas miru. Izberimo mir!«, je sklenil Dragonja.

»Slovesnost pri Ruski kapelici je pietetna in jo je treba izkoristiti za razmislek o napakah, iz katerih bi se mogli veliko naučiti. Vendar je po svetu še veliko trpljenja in vse kaže, da se iz zgodovine težko kaj naučimo. Tudi razmere v Ukrajini in Gazi potrjujejo, da je učenje težko«, je ob robu slovesnosti, ki »izraža globoko prijateljstvo med narodoma«, za Delo povedal zunanji minister Karl Erjavec in dodal, da mora »vsak pri sebi razmisliti, kam gre ta svet«.

V slavnostnem nagovoru je član društva Slovenija-Rusija Vasja Klavora med drugim povedal, da je med prvo svetovno vojno na območju današnje Slovenije med 20.000 in 30.000 vojnih ujetnikov gradilo predvsem vojaško infrastrukturo, pa tudi civilno. Delali so vsak dan. Stražarji so z njimi ravnali kruto in nehumano. Zaradi slabe hrane, bolezni in izčrpanosti so mnogi umrli. Koliko, (še) ni znano. Kapelica, ki so jo pod Vršičem postavili v spomin na okoli 200 vojnih ujetnikov, ki jih je 8. marca 1916 pod seboj pokopal snežni plaz z Mojstrovke, je tudi spomenik vsem vojnim ujetnikom, žrtvam prve svetovne vojne na območju Slovenije. »Sovraštva in vojn si ne želimo, je sporočilo srečanj pri Ruski kapelici«, je dejal Klavora.

»Ruska kapelica zbližuje najbolj vzhoden in najbolj zahoden slovanski narod. Postala je velik simbol. Zaradi skrbi za kapelico nas Rusi cenijo«, je dejal prvi mož Rika Janez Škrabec in dodal, da je slovesnost pri Ruski kapelici tudi priložnost za osebna srečanja, ki pomagajo pri sklepanju poslov v Rusiji.