Pri spreminjanju volilne zakonodaje ne bi smeli hiteti

Skupina poslancev predlaga spremembe, ki so premalo konkretizirane. O zakonih odločanje že junija.

Objavljeno
07. maj 2015 23.04
Majda Vukelić, Peter Jančič, notranja politika
Majda Vukelić, Peter Jančič, notranja politika
Ljubljana – Ali bodo že junija naglo popravili zakona o volitvah v državni zbor (DZ) in o lokalni samoupravi, danes določa kolegij državnega zbora. Ker noveli in skrajšan postopek odločanja predlaga več kot 60 poslancev, je mogoče, da bo za volilne zakone nenavaden skrajšan postopek tudi potrjen.

Pred poslanci bo junija v paketu, s katerim bi na nepogojno zaporno kazen obsojenim prepovedali kandidirati na volitvah, še vrsta novel volilnih in funkcionarskih zakonov s podobno vsebino, ki jih je Zaab predlagal že lani in za katere je večina v kolegiju predsednika državnega zbora skrajšan postopek določila že lani, a so bili od takrat »na čakanju«.

Kdaj je možno skrajšanje

Za skrajšani postopek se v parlamentu večina lahko odloči, če gre za manj zahtevne spremembe ali dopolnitve zakonov, prenehanje veljavnosti zakona, manj zahtevne uskladitve z drugimi zakoni ali pravom EU ali za spremembe, ki so povezane s postopki pred ustavnim sodiščem (US) ali njegovimi odločbami. Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je ta teden pojasnil, da skrajšan postopek pri novelah volilnih zakonov predlagajo, »ker gre manjše spremembe, ki pa so velike in pomembne.«

Med pomembne novosti, tudi po ocenah državne volilne komisije, sodi, da bi kandidature pred volitvami poslancev stranke morale poslej vlagati 30 in ne 25 dni pred volitvami. To bi olajšalo pravočasni tisk glasovnic za volitve v tujini, pa tudi volivci bi lahko prej kot doslej izvedeli, kdo uradno kandidira. A to prednost odpravlja člen, da bi morali volilni organi, ko 30 dni pred volitvami dobijo predloge kandidatov, pri državnih organih začeti postopek preverjanja, ali niso posamezni kandidati morda v kazenski evidenci. Država bi po noveli imela tri delovne dni za odgovor volilnim organom, zaradi možnosti zapletov in poznejših sporov pa bi to lahko resno ogrozilo pravočasno potrjevanje kandidatur in tisk glasovnic ter celo izvedbo volitev. Volilni organi so, po neuradnih podatkih, skušali doseči, da bi zakon stranke zavezal, da morajo za kandidate same pridobiti državna dokazila o nekaznovanosti, če že to novost uvajajo. A ta predlog v novelo, ki so jo prvi podpisali poslanci SMC, ob njih pa še Desus, SD, ZL in Zaab ni bil vključen.

Malo verjetno je, da se za skrajšan postopek večina danes odloča zaradi sodb US. Z novelo sicer nameravajo uredili tudi podrobna pravila za glasovanje po pošti, kjer je US že leta 2007 ugotovilo pravno praznino in parlamentu naložilo, da jo mora v letu dni odpraviti. Torej že davno. Pred točno letom pa so sodniki razsodili še, da mora država v dveh letih zagotoviti neoviran dostop do vseh volišč invalidom. Toda predlagane rešitve tega problema ne rešujejo, pravzaprav so v nasprotju z odločbo US.

Nevredni poslanskega mandata

Pričakovati je, da bo v parlamentarni razpravi največ polemik sprožilo vprašanje o omejevanju pravice, kdaj lahko kdo kandidira za poslanca. Dr. Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete pravi, da načeloma pozdravlja omejevanje pasivne volilne pravice iz legitimnih razlogov, kot sta prestajanje zaporne kazni ali osebni stečaj. »Omejevanje, ki ga pozna vrsta demokratičnih držav, ima izrecno podlago tudi v 82. členu ustave. Od njenega sprejema državni zbor tega ni zakonsko uredil. Ob tem bi poudaril, da imamo v Sloveniji veljavno določbo, da se lahko tisti poslanci, ki so bili pred tem funkcionarji v pravosodju (sodniki, državni tožilci), enostavno in avtomatično vrnejo nazaj v pravosodje, ker jim te funkcije mirujejo za čas poslanskega mandata. Takšna ureditev se mi ne zdi sprejemljiva zaradi okrnjenega videza nepristranskosti in bi jo bilo smiselno nadomestiti z omejitvijo kandidiranja na državnozborskih volitvah v času sodniške funkcije ali pa vsaj s popolno nezdružljivostjo obeh funkcij (sodnik lahko kandidira za poslanca, a mu sodniška funkcija preneha v primeru izvolitve). V tem mandatu državnega zbora imamo en tak primer.« Morebitne pasti predlagane nove ureditve vidi v tem, »da mora zakonodajalec slediti legitimnemu cilju (na primer nevrednost biti predstavnik volivcev zaradi obsodbe), po katerem takšen ukrep temelji na pravnomočni sodni odločbi in ne sme biti trajen in s tem prekomeren. Predlog zakona, vsaj v besedilu, ki sem ga dobil, je pretežno usklajen z določbami o pravnih posledicah obsodbe in z izbrisom obsodbe v kazenski zakonodaji, a ne v celoti.« Zagorc pa v vsakem primeru nasprotuje temu, da bi volilno zakonodajo sprejemali po skrajšanem postopku. »Čas je, da se zajezi pretirana in površna uporaba skrajšanih zakonodajnih postopkov, ki se vleče že vsaj desetletje, in nam kot družbi povzroča samo škodo. Novela zakona ureja vrsto zadev, ki bi sicer po mojem mnenju šle v pravo smer, a to še ne pomeni, da je treba z rešitvami hiteti. Še zlasti, ker je možno - kot ugotavlja že predlagatelj zakona - urediti omejevanje pasivne volilne pravice obsojenih na različne načine.«

Ali bodo v prihodnje res veljala nova pravila, kdo ne more biti poslanec, je odvisno tudi od odločitve US. Po besedah njegovega generalnega sekretarja dr. Sebastiana Nerada bo US v kratkem odločilo o ustavnosti zakona o poslancih, ki ga bodo presojali zaradi vložene ustavne pritožbe Janeza Janše ob odvzemu poslanskega mandata.