Tiskane izdaje
Pogajanja desnosredinske koalicije bodo sicer potekala še ta konec tedna. Dogovorili se bodo tudi o delitvi ministrskih mest. Virantova lista pa zahteva tudi nekaj varovalk; v pogodbo bi tako zapisali, da se vlada ne bo vmešavala v kadrovanje v državnih podjetjih in v medijih, država pa bi tudi čim prej prodala lastniške deleže.
Dogovorili se bodo tudi, pri katerih temah bodo stranke lahko odločale različno. Ena od njih je družinski zakonik, ki ga v Virantovi listi in Desusu podpirajo, v SDS in NSi pa zavračajo.
Kdo bi lahko bili ministri?
Teorije, kako dolgo so desne stranke potihem že dogovorjene o tem, da bodo vstopile v vlado in da bo Janša, ne pa Janković, novi premier, se v zadnjih dneh kar vrstijo, a jih Virant, Erjavec in Žerjav zavračajo. Kljub temu že krožijo imena domnevnih kandidatov za nove ministre.
V desnosredinski koaliciji bo predsednik vlade Janez Janša. Ta zahteva, da so v vladi tudi vsi drugi predsedniki strank, vendar bo Gregor Virant ostal predsednik parlamenta. Trije člani SDS, Andrej Šircelj, Dragutin Mate in Milan Zver, bi prevzeli ministrstva za infrastrukturo in prostor, za notranje zadeve ter za izobraževanje, kulturo in znanost. DLGV bi dobila dva ministrska resorja, za finance, ki bi ga vodil Janez Šušteršič, ter za pravosodje in javno upravo z Janijem Soršakom na čelu. Desus si želi dve ministrski mesti: Karl Erjavec, ki je pred volitvami trdil, da ga zanima le služba poslanca, bi postal minister za zunanje zadeve, Tomaž Gantar pa minister za zdravje.
Prav tako po dve ministrski mesti bi pripadli SLS in NSi. Predsednik SLS Radovan Žerjav bi postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Franc Bogovič pa za kmetijstvo in okolje. Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak sicer ne bi bila ministrica, bi pa vodila resor za Slovence po svetu. NSi bi lahko dobila tudi ministrstvo za obrambo.
Veliko prahu so dvignile zlasti napovedi o tem, kdo bo vodil zunanje ministrstvo. Po neuradnih informacijah je zaradi domnevnega prihoda Erjavca na čelo tega resorja že završalo med slovenskimi veleposlaniki. A predsednik veleposlaniškega kluba Peter Toš nam tega ni potrdil. »Ta hip še vedno ni rešeno vprašanje parlamentarne večine in nove koalicije. Zato se mi govoric ne zdi smiselno komentirati. Bi pa komentar vsekakor sledil, če bi bila ta možnost potrjena,« nam je - diplomatsko - dejal Toš.
Vlada, ki si je ljudje niso želeli
»Volivci si bodo zapomnili to vlado. Večji del ljudi, več kot polovica, pa kakor koli preračunavate, bo namreč dobilo vlado, ki si je ni želelo imeti. Tako bo to vlada s šibko bazično legitimnostjo, bo pa imela dovolj glasov v parlamentu,« je dejal Slavko Gaber.
O predlogu predsednika države, da bi bil mandatar Marko Voljč, pa Gaber pravi, da predlog ni bil niti dobro izdelan niti ni formalno podan. O očitkih, ki letijo na predsednikovo ravnanje, češ da počne vse, da le ne bi Janša postal slovenski premier, pa Gaber pravi, da je Janša, pa ne le do predsednika države, po njegovem mnenju že velikokrat šel tako daleč, da to verjetno ne more ostati brez posledic. »Kot vse kaže, bomo imeli predsednika vlade, ki ga obravnavajo na sodiščih v treh državah. Ne poznam takega predsednika države v Evropski uniji. S tega vidika so dileme, ali naj se ga predlaga za mandatarja, povsem upravičene,« je še dejal Gaber.
»Ne obetam si posebej načelnega in transparentnega vladanja, tudi zaradi načina, kako je pač nastala ta koalicija. Nekateri so se programirali, da bodo v tej vladi, še preden so šli na volitve,« je Gaber pojasnil, da je treba na ravnanje Desusa gledati v kontekstu ravnanja Liste Virant. »Ta je bila po mojem programirana za to, da pristane v tej vladi. Pomagala je znositi manjkajočo vodo v kontejnerje desne vlade.«
Razplet po matematični logiki
Tone Jerovšek pa zadnjo potezo predsednika republike ocenjuje kot zelo nenavadno, nesprejemljivo in celo v neskladju z ustavo. »Predsednik je na novinarski konferenci razglašal svojega kandidata, pridobival vpliv javnega mnenja in s tem tako rekoč posredno pritiskal na stranke oziroma na poslanske skupine, naj ga podprejo. Mislim, da je začel popolnoma obraten proces, kot ga predvideva ustava,« je dejal Jerovšek.
Ocenjuje, da bo Janševa koalicija močna, z dovolj glasovi za izvajanje reform. Na razplet pa gleda, kot sam pravi, po povsem matematični logiki: »Zoran Janković je dobil možnost, da okrog sebe zbere koalicijo, ki bi ga podprla. Logična posledica njegovega neuspeha pa je, da je dobila priložnost druga stranka.«
Jerovšku se odločitev Desusa, da začne pogajanja z desnosredinsko vlado, zdi logična. »Naprej so se odločili za vlado Zorana Jankovića, a je ta različica propadla. Verjetno zdaj ne vidijo več smisla v ponovnem podpiranju kandidata, ki nima možnosti izvolitve, in se jim zdi bolj smiselno, da stavijo na močnejšega konja. To pa je gospod Janez Janša. Erjavcu in njegovi stranki pa bodo ob tem verjetno zagotovili tudi ustrezna ministrska mesta.« Janez Janša se pripravlja na prevzem mandatarstva.
