Tiskane izdaje
Beograd – Na tretjem zasedanju slovenske in srbske vlade, ki se je začelo danes v Beogradu, bodo poudarek namenili krepitvi dvostranskega sodelovanja. Za Slovenijo je v odnosih s Srbijo pomembno tudi, da se sporazum o vprašanjih nasledstva uresničuje in spoštuje v celoti.
Iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom) so za Delo pojasnili, da so ključna vprašanja iz nasledstva pravična razdelitev jamstva za devizne vloge varčevalcev, dokončanje delitve, fizična razdelitev ali prodaja največjih objektov diplomatskih predstavništev in konzulatov nekdanje SFRJ ter dopolnitev seznama teh nepremičnin. Neurejena je tudi še delitev kulturne dediščine, odprt in prost dostop do arhivov nekdanje SFRJ, delitev in vračilo arhivskega gradiva, ki pripada državam naslednicam, digitalizacija skupnega arhivskega gradiva nekdanje SFRJ; razdelitev dolga po SFRJ do mednarodnih organizacij, tudi do Organizacije združenih narodov, delitev finančnih sredstev v bankah z mešanim kapitalom ter dosledno varstvo zasebnega premoženja in pridobljenih pravic državljanov in pravnih oseb nekdanje SFRJ v državah naslednicah. Slovenija si prizadeva za rešitev vseh nerešenih vprašanj in pričakuje, da tudi druge države naslednice spoštujejo Sporazum o vprašanjih nasledstva in aktivno pristopijo k implementaciji njegovih določb. V Ukomu so še poudarili, da bo slovenska vlada to poudarila tudi na tretjem skupnem zasedanju s srbsko vlado.
Led prebila Bratuškova
Prvo skupno zasedanje vlad Slovenije in Srbije je bilo oktobra 2013 v Srbiji, drugo pa februarja 2015 v Sloveniji. Po prvi skupni seji sta se takratna premierka Alenka Bratušek in njen srbski kolega Ivica Dačić strinjala, da je treba nasledstvena vprašanje reševati hitreje, saj je bila do takrat rešena samo polovica zadev. Po mnenju Bratuškove je bil prvi korak k temu podpis pisma o nameri v zvezi s primopredajo rezidence nekdanje SFRJ v Rimu Sloveniji, ki jo je Slovenija na koncu dobila. Predstavniki obeh vlad so podpisali memorandum o gospodarskem sodelovanju na tretjih trgih, sporazum o izmenjavi tajnih podatkov, memorandum o sodelovanju v energetiki in protokol o sodelovanju na področju izobraževanja.
Na Brdu o privatizaciji
Na Brdu pri Kranju je premier Miro Cerar lani opozoril, da o vprašanjih nasledstva po nekdanji SFRJ odločajo tudi druge države naslednice, medtem ko je srbski premier Aleksandar Vučić dejal, da Srbija vse dvostranske probleme iz neuresničevanja sporazuma o nasledstvu s Slovenijo rešuje na podlagi partnerskega odnosa. Vučić je slovenske vlagatelje povabil, naj sodelujejo v privatizaciji v Srbiji. Spomnil je, da ima Srbija dostop do milijardnega trga, ker ima sklenjene trgovinske sporazume z državami EU in Cefte ter s Turčijo, Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom.
Iz Ukoma so sporočili, da je namen srečanja obeh vlad pregledati realizacijo dosedanjih dogovorov, identificirati konkretne možnosti za dodatno poglobitev prihodnjega sodelovanja med slovensko in srbsko vlado na različnih področjih ter sprejeti nekatere konkretne dogovore. Slovenija podpira Srbijo na njeni poti v EU ter ji zagotavlja politično podporo in tehnično pomoč med pogajanji z Brusljem.
Državi dobro sodelujeta tudi v migrantski problematiki, na balkanski migracijski poti pa je sodelovanje pomembno, je še poudaril Ukom, ker nihče ne more napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih.
Menjave vse več, priložnosti še veliko
Srbija je enajsta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije. Blagovna menjava med državama se povečuje in je lani znašala dobre 1,1 milijarde evrov. Trendi so ugodni tudi letos, možnosti za povečanje sodelovanja in naložb pa je še veliko.
Slovenski izvoz v Srbijo je lani znašal 743 milijonov evrov, v prvem polletju letos pa je že presegel 400 milijonov. V nekdanjo bratsko republiko iz časov SFRJ sicer največ izvažamo vozila, stroje, farmacevtske izdelke, električne stroje in opremo, uvažamo pa aluminij in aluminijaste izdelke, stroje, električne stroje, plastične mase ter izdelke iz kavčuka in gume.
Slovenija ima v blagovni menjavi s Srbijo vsako leto od 200 do 300 milijonov evrov presežka in je tudi veliko večja investitorica v Srbiji kot obratno. Srbskih naložb v Sloveniji je v zadnjih letih vse več (Hotel Intercontinental v Ljubljani, Grand hotel Palace (Kempinski Palace) v Portorožu, delež AIK v Gorenjski banki itd.), obseg neposrednih naložb Slovenije v Srbiji - lani jih je bilo za 996 milijonov evrov - pa je še vedno precej večji od neposrednih naložb Srbije v Sloveniji (lani jih je bilo za dobrih 59 milijonov evrov). Državi tudi vse bolj živahno turistično sodelujeta. Iz Srbije je lani k nam prišlo za 6,5 odstotka več gostov kot predlani, ki so ustvarili za dobrih sedem odstotkov več nočitev, po drugi strani tudi v Srbijo prihaja vse več gostov iz Slovenije.
In kje so poleg turizma največje priložnosti? Na preteklih skupnih srečanjih slovenske in srbske strani so kot perspektivna področja gospodarskega sodelovanja poudarili promet, varstvo okolja, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, energetiko, zaščito in pomoč ob naravnih nesrečah, meroslovje, kmetijstvo in gozdarstvo ter prehrano. Srbija zdaj približno polovico svojega BDP ustvari s storitvami, 40 odstotkov z industrijo, ki potrebuje nove naložbe in posodobitve proizvodnje ter deset odstotkov s kmetijstvom. Njene glavne prednosti so geografski položaj, poceni in usposobljena delovna sila ter prostotrgovinski sporazumi z EU, Rusijo, Turčijo ter državami članicami Cefte.
