Prioritete novih ministrov ob prevzemu poslov

Žerjav pravi, da bi bila zaustavitev TEŠ 6 negospodarna. Gantar pa se bo posvetil reševanju zdravstvene blagajne.

Pi. K., Delo.si
pon, 13.02.2012, 11:42; spremenjen: 14:23

Ljubljana - Danes posle prevzemajo še ministri za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, minister za finance Janez Šušteršič, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in minister za zdravje Tomaž Gantar.

Žerjav meni, da bi bila zaustavitev projekta TEŠ 6 negospodarna

Žerjav je po prevzemu poslov na ministrstvu za gospodarstvo dejal, da še ne more oceniti, v kakšnem stanju je to ministrstvo, saj je gradivo preobsežno. Med zadevami, ki so še odprte in potrebne obravnave je omenil področje intelektualne lastnine, sodelovanje države pri črpanju evropskih sredstev in državno pomoč podjetjem.

Čudi ga, da na postavkah ministrstva za gospodarstvo ni dovolj sredstev za 15-odstotno sodelovanje države. »Ta primer me je začudil, ker je denar v Bruslju praktično edini potencial, ki ga ima država na mizi, da pripelje v Slovenijo svež denar za investicije,«je dejal po poročanju Slovenske tiskovne agencije.

Glede gradnje šestega bloka - o katerem danes pišemo, da mora vlade po pogodbi z Alstomom do 15. februarja odločiti glede podpore projektu - minister pravi, da bomo videli, kaj bo odločila vlada. Je pa dejal, sicer v imenu SLS, da bi bilo negospodarno, da bi projekt ustavili. Osebno ne vidi možnosti, da se investicija v TEŠ6 ustavi, dogovoriti se je potrebno samo glede državnega poroštva.

Šušteršič za dokapitalizacijo bank z zasebnim kapitalom

Šušteršič je ob prevzemu poslov od kolega Franca Križaniča izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom ministrstva, poroča STA. Kot prednostno nalogo svojega mandata je izpostavil dokapitalizacijo bank. Ta mora biti po njegovem mnenju izvedena z zasebnim kapitalom, poskrbeti pa je treba tudi za odsotnost političnega vpliva na njihovo delovanje.

Križanič je ob tem dejal, da so težave slovenskega bančnega sistema precej odvisne od evropske dolžniške krize in njenega togega reševanja. Šuštaršič pa je v intervjuju za Delo glede bank med drugim dejal, da večina izgub prihaja iz slabih terjatev iz preteklih let. »Tu lahko nekaj močnih investicij hitro sproži tudi pozitiven proces,« meni novi minister.

Ljudmila Novak za krepitev sodelovanja z drugimi ministrstvi

Ljudmila Novak se je v kratki izjavi za medije po primopredaji zahvalila predhodniku Boštjanu Žekšu za opravljeno delo in napovedala, da se bo zavzela za krepitev sodelovanja z drugimi ministrstvi, s katerimi bi skupaj reševali probleme, da bi delo v prihodnosti teklo še bolje. Napovedala je tudi nadaljnjo podporo slovenskim medijem v zamejstvu in po svetu in posodobitev elektronskih medije, poroča STA.

Žekš pa je v izjavi izpostavil, da so med njegovim mandatom začeli več pozornosti posvečati tudi Slovencem, ki se izseljujejo danes. Gre predvsem za znanstvenike, kulturnike in gospodarstvenike, ki po njegovih besedah zahtevajo poseben pristop. Teh izseljencev bo vse več, s tem pa bo Slovenija vedno več izgubljala, je opozoril bivši minister.

Tomaž Gantar se bo najprej lotil zdravstvene blagajne

Gantar, ki je prevzel posle od Dorjana Marušiča upa, da bo lahko z ekipo na ministrstvu tudi vnaprej delal tako dobro, kot je njegov predhodnik. Novi minister se bo najprej lotil reševanja zdravstvene blagajne, da »na koncu leta ne bo kakšnih neprijetnih presenečenj«, poroča STA. Meni, da bi bilo rešitve mogoče izpeljati v pol leta.

Glede predlogov zakonov zdravstvene reforme, ki jih je pripravil Marušič, a jih ni uspel do konca izpeljati zaradi padca vlade, je Gantar dejal, da bo besedila zakonov treba pogledati, ob tem pa verjame, da bodo lahko nekatere tudi sprejeli.

Marušič odločitve, kaj bo delal v prihodnje, danes še ni razkril, Gantar pa je izrazil pripravljenost za sodelovanje z njim tudi v prihodnje. Do nedelje zvečer je, kot pravi stari minister, prejel štiri ponudbe, odločitev pa bo sprejel marca. Napovedal pa je, da bo Gantarju bo vedno na razpolago.

Povezane novice

Novi ministri zasedli položaje
13. februar ob 06:00
Gorenak ni zanikal, da bo vlada verjetno zamenjala tudi generalnega direktorja policije Janka Gorška.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
3 komentarji
Neznan

Eno "barbiko" smo predčasno izgubili in dobili drugo "barbiko". Kaj še hočemo?.

14. februar 2012, ob 12:48:47
logos

KRITIČNA ANALIZA IN NEKONSISTENTNOST NIZOZEMSKEGA INVESTICIJSKEGA ELABORATA TEŠ-6

Dokument Rapport Delft, November 2011 »A critical examination of the investment proposals for Unit 6 of the Šoštanj Power Plant« predstavlja analizo narejeno po DCF metodi, uporabni za poslovne pogoje brez negotovosti in s tem tveganj. DCF metoda zahteva 100% zanesljive vhodne podatke. Obravnavani vhodni podatki imenovanega projekta TEŠ 6 so tvegani ker variirajo po cenah elektrike, cenah premoga, nihanju izkoristka moči, vrednosti investicije in času amortizacije investicije, kar vse ustvarja negotovost v prihodnjem poslovanju. Za takšno turbolentno poslovno okolje je DCF analiza neustrezna, ker ne izračuna tveganja izgub neto denarnega toka v nestanovitnem okolju. Razen tega v analizi ni bilance pasive, aktive in časovnega denarnega toka, kar onemogoča vpogled koliko je bilo denarja in kam je bil vložen v časovni vrsti. Iz dokumenta »Sporočilo za javnost .pdf« ne vemo natančno od kje je bilo financirano 1,073 milijarde v TEŠ-6 oziroma kolikšen je bil dejanski lasten kapital v navedeni vrednosti. V dokumentu Rapport Delft, predvidena rast cen nima realne osnove, saj bi mora cena do leta 2016 rasti letno za 5,72% in od 2016 naprej letno za 2%. Izračunano letno povprečje rasti cene pa je 2,86%. V projektu cena elektrike v recesiji zraste z dva kratnikom povprečne cene, kar ni logično!
Za negotovo poslovno okolje se mora uporabiti Monte Carlo simulacija bilance in denarnega toka za ves čas periode vračila investicije (Pay back period). S cca. 20.000 kratnimi ponovitvami izračunih projekcij letnih bilanc, v katerih se kombinirajo vsi možni prihodki, stroški, izkoristki kapacitet, itd., se izračuna najverjetnejša bilanca in iz nje (nastane na abscisni osi v točki najvišje vrednosti Gaussove krivulje) neto sedanja vrednost denarnega toka s tveganjem izgube investicije in notranja stopnja donosa.

DEKLARACIJE
V navedenem projektu Rapport Delft manjka informacija o vrednosti investicije, ki pa se lahko izračuna iz tabelarične bilance, ki izkazuje periode vračila investicije in amortizacije. V Rapport Delft omenjena ekonomska doba projekta 15 let se ne ujema s časom amortizacije v tabelah bilance, kjer kaže ekonomsko dobo projekta enako 21 let. Zakaj razlika v ekonomski dobi projekta? Iz danih tabel amortizacije je investicijski vložek nominiran na 15 let, ROE na 13,6%, višino kapitala pa izračunamo.

IZRAČUNA KAPITALA (po podatkih nizozemskega izračuna ROE)
Iz podatka Return On Equity (ROE) lahko izračunamo računsko vrednost vloženega kapitala Iz formule:
ROE =NPV/Kapital
izpostavimo kapital:

Kapital = NPV/ROE = 83.600.000/0,136= 614.705.000 evrov

To je izkazan lasten kapital v investiciji projekta TEŠ 6. V projektu Rapport Delft je deklarirali tudi IRR = 6,91%.

Izračun IRR se izvaja iz vrednosti investicije in vsote dobička in amortizacije, znotraj 21 letne časovne vrste.
Merjenje IRR od leta 2035 do 2054 prinese le 0,02% izboljšanje. Zato je to podaljšano obdobje po ekonomski dobi projekta nesmiselno obravnavati in ga vključevati v analizo projekta.

Za natančen kritičen vpogled v projekt je potrebno obravnavati podatke iz obeh omenjenih dokumentov. Iz dokumenta »Sporočilo za javnost .pdf« se omenja vrednost investicije z 1,073 milijarde evrov po stalnih cenah. Če to drži, podatki v spodnjem dokumentu Rapport Delft ne držijo, saj je iz pozicije 8 prikazana amortizacija za vrednost investicije 897.172.500 evrov torej 175.827.500 evrov prenizka vrednost od dejanske po stalnih cenah. Podatki iz elaborata Rapport Delft vidni v spodnji tabeli izkazujejo variabilne cene, namesto stalnih cen. Če je vrednost investicije 1.073 milijarde evrov za dobo 21 let, moramo popraviti tudi amortizacijo, ki je 1.073 milijarde / 21 = 51.095.238 evrov letno in ne 42.711.500 evrov, kot to kaže spodnja tabela iz Rapport Delft. Popravek bo potreben na poziciji 8.

Iz objavljenega dokumenta so sledeče postavke v bilancah uspeha v 000 evrov:
Poz Balance sheet Years 2015 2020 2025 2035 2045 2054
1 Revenue 271.707,50 291.510,60 324.302,40 331.484,60 324.811,10 385.396,20
2 Electrical and thermal power sales 266.207,50 285.655,90 318.067,30 324.403,80 316.755,40 376.334,20
3 Ash and gypsum sales 1.500,00 1.650,70 1.816,60 2.200,00 2.664,30 3.165,50
4 Ancillary services 4.000,00 4.204,00 4.418,50 4.880,80 5.391,40 5.896,50
5 Expenses 244.951,50 245.843,20 249.928,30 249.607,90 212.921,20 266.143,10
6 Coal 68.982,30 70.724,20 72.510,10 65.078,30 54.725,20 57.237,60
7 Maintenance 3.300,00 6.600,00 6.600,00 5.956,90 6.506,90 6.506,90
8 Depreciation 42.722,50 42.722,50 42.722,50 42.722,50 2.107,20 2.107,20
9 Labour cost 7.100,00 7.462,20 7.842,80 9.024,30 9.569,70 10.466,30
10 Financing cost 41.600,80 27.576,80 16.487,50 2.485,30
11 Other cost 12.422,10 12.686,90 12.959,00 12.765,20 11.851,70 12.348,80
12 CO2 emission credits 68.823,80 78.070,60 90.806,40 111.575,40 128.160,50 177.476,30
13 Profit/Loss 26.756,00 45.667,40 74.374,10 81.876,70 111.889,90 119.253,10
14 Income tax 5.351,20 9.133,48 14.874,82 16.375,34 22.377,98 23.850,62
15 Net profit/loss 21.404,80 36.533,92 59.499,28 65.501,36 89.511,92 95.402,48

Podatki iz 8. in 15. pozicije so osnova denarnega toka, ki ob upoštevanju vrednosti investicije, določa vrednost IRR.
V tabeli vidimo, da je amortizacija računana do leta 2035 (naprej gre verjetno za preostalo vrednost), kar da vrednost investicije enako 897.172.500 evrov (21 let x 42.722.500 evrov letne amortizacije). Če upoštevamo deklarirani IRR = 6,91% z v tabeli podano dinamiko, dobimo negativno neto sedanjo vrednost (NSV) enako -3,9 milijonov evrov denarnega toka ali drugače, projekt ne pokrije vračila kapitala. Toda IRR = 6,91% ne drži, saj je dejanski IRR = 6,86%, ki da NSV = 0.
Vsak višji IRR od 6,86% ustvari negativen NSV in zato nezmožnost vračanja celotnega zneska investicije. Predpostavljamo lahko, da bo projekt pri vrednosti 897.172.500 evrov dosegel NSV=0, ko bo Euribor > 5,4 %, kar bo nekje leta 2020.
Pozor! Omenjeni izračun iz originalnih podatkov (gornje tabele) ne temelji na stalnih cenah ampak na variabilnih cenah, saj se vrednosti na pozicijah 2, 6, 9 in 12 spreminjajo, kar je iz vidika investicijskega elaborata absolutno narobe.

Vendar pa se vrednost investicije 897.172.500 evrov ne ujema z vrednostjo investicije enako 1.073 milijarde evrov, ki je objavljena v dokumentu podjetja TEŠ pod nazivom »Sporočilo za javnost.pdf«. Razen višine amortizacije je potrebno korigirati tudi stroške financiranja. Za deklariranih 897.172.500 evrov in 614.705.000 evrov kapitala, je potrebno 282.467.500 evrov kredita (Vrednost kredita = vrednost investicije – lastna sredstva = 897.172.500-614.705.000 = 282.467.500). Pri tem so stroški financiranja kredita iz pozicije 10, za čas 21 let, enaki vsoti 513.248.300 evrov obresti. Višino dolgoročne efektivne obrestne mere za 21 letno obdobje navedenih obresti lahko izračunamo v modelu anuitetnega načrta in znašajo 16,51%, kar kaže na moratorij kredita. Če izračunano obresti dolga med 1,073 milijarde investicije in kapitalom 614.705.000 evrov, ki zadolženost poveča na 458.295.000 evrov, dobimo ob enaki obrestni meri porast obresti na končno vrednost 832.729.888. Stroški financiranja se spremenijo.

Če hočemo najti pravo bilanco, moramo za razliko med 1.073 milijarde in 897.172.500 evrov povečati amortizacijo za čas 21 let. Potrebno je korigirati vrednosti, ki odstopajo.

Oglejmo si še nekaj dejstev, preden nadaljujem z izračuni.

Moč
V projektu je vzeta v izračun operativna maksimalna moč 545 MWe od imenske moči 600MWe, kar da izkoristek kapacitet 0,908. Pri tem je povprečna moč 532 MWe, ki je za 2,2% nižja od operativne maksimalne moči.
Imenska moč 600 MWe se zaradi vzdrževanja najprej zniža na operativno maksimalno moč, verjetno glede na izkustvo.

Prihodki
Če v tabeli Yearly revenues and expenses of Unit 6 according to the IP4 pogledate prihodke ugotovite, da niso upoštevali stalnih cen skozi čas. Prihodki iz prodaje elektrike, za čas ekonomske dobe projekta, zrastejo:
• od 2015 do 2020 za 7,3%,
• od 2020 do 2025 za 19,48%,
• od 2025 do 2035 za 21,86%
od stalne cene, kar glede na deklarirano moč (ker moč ni variabilna se na račun spremembe moči ne more pridobiti večjega prihodka od načrtovanega) kaže neupoštevanje stalnih cen v izračunu rentabilnosti projekta!

Stroški
Podobno tudi stroški niso ovrednoteni pri stalnih cenah.
Naštete nepravilnosti niso v skladu s pravili vrednotenja projekta pri stalnih cenah. Zato imajo nepravilnosti za posledico nerealno izračunan finančni tok in iz njega izračunano notranjo stopnjo donosa in zato določitev kritične meje tehtanega povprečnega stroška kapitala (WACC), ki denarni tok diskontira na neto sedanjo vrednost enako nič. Potrebno je določiti stalne cene v prihodkih in stroških.

Volatilno okolje
Zaradi napačne uporabljene metode, saj so ob nestalnih cenah uporabili DFC postopek namesto Monte Carlo simulacije, je nizozemski elaborat v nasprotju z ekonomskimi osnovami za izračun notranje stopnje donosa (IRR), ki bi moral sloneti na stalnih cenah. Zato iz objavljenega dokumenta notranja stopnja donosa 6,91% in niti popravljena 6,86% ne more biti realna! Zakaj je nizozemski izvajalec re kalkulacije elaborata vzel napačne podatke; spremenljive cene, spremenljivi stroški, napačno (prenizko) vrednost investicije, obresti izračunane na prenizko vrednost kredita, prenizka vrednost amortizacije?

Pomen izračuna IRR
Notranja stopnja donosa (Internal Rate of Return, skrajšano IRR) meri odpornost investicije na ceno kapitala (Weighed Average Cost of Capital, WACC), ki jo plačuje podjetje skozi obresti in dividende. Odpornost se kaže v ustreznosti neto denarnega toka, ki ga WACC ne diskontira pod vrednost, ki zagotavlja poplačilo obveznosti temveč se ohranja tudi kot še zadržani del. Višji kot je IRR vis a vis WACC, večji je zadržani del neto denarnega toka.
IRR je tisti diskontni faktor, ki bodočemu denarnemu toku investicije priredi neto sedanjo vrednost (NSV) enako nič. To pomeni, da se vložek v investicijo:
• pokrije, če je NSV = 0 in lahko odplačujemo samo bančne anuitete brez ustvarjanja rezerve;
• izplača, če je NSV >0, ker se ustvarja dodaten NSV; če je IRR>WACC lahko izplačamo dividende investitorjev in ohranimo zadržani del; če je IRR<WACC potem investicija kreditnih obveznosti in dividende ne poplača ker se ustvarja primanjkljaj neto sedanje vrednosti denarnega toka.
• ne izplača, če je NSV<0, ker postane neto denarni tok investicije negativen, zato je potrebno negativni del bančnih anuitet poplačati iz drugih finančnih virov izven investicije (v našem primeru so to javna sredstva države).

SCENARIJ spremenjene vrednosti investicije od 897.172.500 evrov na 1,073 milijarde evrov

Preliminarne ugotovitve zahtevajo korekcije v bilanci na pozicijah 2, 8 in 10.
Zaradi postopnega ocenjevanja IRR in NSV v različnih scenarijih, se v tem scenariju spremembe v postavkah bilance ne izvajajo v vseh pozicijah hkrati, temveč se za začetek spremenijo poziciji 8 in 10, ki se dejansko spremenita zaradi ugotovljene višje vrednosti investicije in zato potrebnega višjega kredita.
• Spremenljive prodajne cene v poziciji 2 se za ta scenarij ohranijo (kar ni prav)
• Popravijo se poziciji 8 in 10, ker je kreditna masa narasla od 282.467.500 evrov na 458.295.000 evrov
• Ostali stroški imajo variabilne cene (kar ni prav)

Vrednost investicije je 1,073 milijarde evrov. Ohranjamo variabilne cene namesto stalnih cen in zaradi rasti vrednosti investicije spremenimo amortizacijsko vrednost od 42.722.500 evrov na 51.095.238 evrov, ohranimo 21 letno ekonomsko dobo, povečamo obresti na 832.729.888 pri isti obrestni meri, kot je izračunana za 282.467.500 evrov na 21 let.

Poz Balance sheet Years 2015 2020 2025 2035 2045 2054
1 Revenue 271.707,50 291.510,60 324.302,40 331.484,60 324.811,10 385.396,20
2 Electrical and thermal power sales 266.207,50 285.655,90 318.067,30 324.403,80 316.755,40 376.334,20
3 Ash and gypsum sales 1.500,00 1.650,70 1.816,60 2.200,00 2.664,30 3.165,50
4 Ancillary services 4.000,00 4.204,00 4.418,50 4.880,80 5.391,40 5.896,50
5 Expenses 280.216,44 277.107,62 288.677,12 291.544,25 212.921,20 266.143,10
6 Coal 68.982,30 70.724,20 72.510,10 65.078,30 54.725,20 57.237,60
7 Maintenance 3.300,00 6.600,00 6.600,00 5.956,90 6.506,90 6.506,90
8 Depreciation 51.095,24 51.095,24 51.095,24 51.095,24 2.107,20 2.107,20
9 Labour cost 7.100,00 7.462,20 7.842,80 9.024,30 9.569,70 10.466,30
10 Financing cost 68.493,00 50.468,48 46.863,59 36.048,91
11 Other cost 12.422,10 12.686,90 12.959,00 12.765,20 11.851,70 12.348,80
12 CO2 emission credits 68.823,80 78.070,60 90.806,40 111.575,40 128.160,50 177.476,30
13 Profit/Loss -14.008,94 8.548,28 29.390,18 32.859,55 103.834,20 110.191,10
14 Income tax -2.801,79 1.709,66 5.878,04 6.571,91 20.766,84 22.038,22
15 Net profit/loss -11.207,15 6.838,63 23.512,14 26.287,64 83.067,36 88.152,88

Za podatke v zgornji tabeli je IRR =1,69%, ki gornjim podatkom priredi neto sedanjo vrednost enako nič (NSV = 0).

Če je kredit vezan na Euribor in se bo ta gibal proti 5%, bo IRR<1,69% in zato NSV<0. Projekt bi imel izgubo -188,6 milijonov evrov neto sedanje vrednosti, ko bo Euribor = 5%.

KRITIČNI SCENARIJ 1

Naredimo prvo spremembo v analizi tako, da upoštevamo stalne cene v prihodkih.
Zaradi stalnih cen prihodkov, skozi ekonomsko dobo projekta, ob še vedno zadržanih variabilnih stroških, izračunamo IRR in NSV.
Če pri investiciji 1,073 milijarde evrov:
• Popravimo pozicijo 2 na stalne cene
• Upoštevamo popravek na poziciji 8 in 10, ker je kreditna masa narasla na 458.295.000 evrov
• Zadržimo ostale stroške pri variabilnih cenah

Poz Balance sheet Years 2015 2020 2025 2035 2045 2054
1 Revenue 271.707,50 272.062,20 272.442,60 273.288,30 274.263,20 275.269,50
2 Electrical and thermal power sales 266.207,50 266.207,50 266.207,50 266.207,50 266.207,50 266.207,50
3 Ash and gypsum sales 1.500,00 1.650,70 1.816,60 2.200,00 2.664,30 3.165,50
4 Ancillary services 4.000,00 4.204,00 4.418,50 4.880,80 5.391,40 5.896,50
5 Expenses 280.216,44 277.107,62 288.677,12 291.544,25 212.921,20 266.143,10
6 Coal 68.982,30 70.724,20 72.510,10 65.078,30 54.725,20 57.237,60
7 Maintenance 3.300,00 6.600,00 6.600,00 5.956,90 6.506,90 6.506,90
8 Depreciation 51.095,24 51.095,24 51.095,24 51.095,24 2.107,20 2.107,20
9 Labour cost 7.100,00 7.462,20 7.842,80 9.024,30 9.569,70 10.466,30
10 Financing cost 68.493,00 50.468,48 46.863,59 36.048,91
11 Other cost 12.422,10 12.686,90 12.959,00 12.765,20 11.851,70 12.348,80
12 CO2 emission credits 68.823,80 78.070,60 90.806,40 111.575,40 128.160,50 177.476,30
13 Profit/Loss -14.008,94 -10.900,12 -22.469,62 -25.336,75 53.286,30 64,40
14 Income tax -2.801,79 -2.180,02 -4.493,92 -5.067,35 10.657,26 12,88
15 Net profit/loss -11.207,15 -8.720,09 -17.975,70 -20.269,40 42.629,04 51,52

Za podatke v zgornji tabeli je IRR =-2,94%, ki priredi NSV=0, kar pomeni najmanjšo izgubo denarnega toka pri IRR = 0% v višini 299,9 milijonov evrov in največjo, če je kredit vezan na Euribor, ko se bo ta gibal proti 5%, bo IRR<-2,94% in zato NSV<0. Projekt bi imel izgubo 503,9 milijonov evrov neto sedanje vrednosti, ko bo Euribor = 5%. Kreditov nebi bilo mogoče povrniti v celoti z vračilom glavnice in obresti.

KRITIČE SCENARIJ 2

Tako kot zahteva investicijski postopek, nadaljujemo analizo tako, da stroškom dodelimo stalne cene.
Če pri investiciji 1,073 milijarde evrov:
• Popravimo pozicijo 2 na stalne cene
• Popravimo pozicijo 8 in pozicijo 10, ker je narasla kreditna masa na 458.295.000 evrov
• Variabilne stroške investitorja spremenimo v stalne stroške

Poz Balance sheet Years 2015 2020 2025 2035 2045 2054
1 Revenue 271.707,50 272.062,20 272.442,60 273.288,30 274.263,20 275.269,50
2 Electrical and thermal power sales 266.207,50 266.207,50 266.207,50 266.207,50 266.207,50 266.207,50
3 Ash and gypsum sales 1.500,00 1.650,70 1.816,60 2.200,00 2.664,30 3.165,50
4 Ancillary services 4.000,00 4.204,00 4.418,50 4.880,80 5.391,40 5.896,50
5 Expenses 280.216,44 265.491,92 261.887,02 250.429,25 165.942,30 165.942,30
6 Coal 68.982,30 68.982,30 68.982,30 68.982,30 68.982,30 68.982,30
7 Maintenance 3.300,00 6.600,00 6.600,00 5.956,90 6.506,90 6.506,90
8 Depreciation 51.095,24 51.095,24 51.095,24 51.095,24 2.107,20 2.107,20
9 Labour cost 7.100,00 7.100,00 7.100,00 7.100,00 7.100,00 7.100,00
10 Financing cost 68.493,00 50.468,48 46.863,59 36.048,91
11 Other cost 12.422,10 12.422,10 12.422,10 12.422,10 12.422,10 12.422,10
12 CO2 emission credits 68.823,80 68.823,80 68.823,80 68.823,80 68.823,80 68.823,80
13 Profit/Loss -14.008,94 715,58 4.320,48 15.778,25 100.265,20 100.265,20
14 Income tax -2.801,79 143,12 864,10 3.155,65 20.053,04 20.053,04
15 Net profit/loss -11.207,15 572,47 3.456,38 12.622,60 80.212,16 80.212,16

Pri 6650 obratovalnih urah dobimo IRR= 1,69% pri NSV=0.

Če je kredit vezan na Euribor in se bo ta gibal proti 5%, bo IRR = 1,69% in zato NSV<0. Projekt bi imel izgubo -188,6 milijonov evrov neto sedanje vrednosti, ko bo Euribor = 5%. Kreditov nebi bilo mogoče povrniti v celoti z vračilom glavnice in obresti.


KRITIČEN SCENARIJ 3

Naredimo še dodaten špekulativen padec kapacitet (predvidevanje nizozemskih analitikov) in s tem padec prihodka. Pri tem zadržimo variabilne stroške.
Nizozemci so predvideli v scenariju 4, tabela 8,redukcijo obratovalnih ur od 6650 na 5650. To pomeni zmanjšanje prihodka od 1 na 0,8496 prvotno deklariranega pri 6650 obratovalnih urah.
• Prihodek znižamo za razmerje spremembe obratovalnih ur navzdol glede na variabilen prihodek
• Popravimo finančne stroške, ker je kreditna masa narasla na 1,073 milijarde in amortizacijo
• Obdržimo variabilne stroške investitorja v celoti.

Poz Balance sheet Years 2015 2020 2025 2035 2045 2054
1 Revenue 231.676,30 248.554,83 276.472,73 282.702,07 277.178,71 328.804,59
2 Electrical and thermal power sales 226.176,30 242.700,13 270.237,63 275.621,27 269.123,01 319.742,59
3 Ash and gypsum sales 1.500,00 1.650,70 1.816,60 2.200,00 2.664,30 3.165,50
4 Ancillary services 4.000,00 4.204,00 4.418,50 4.880,80 5.391,40 5.896,50
5 Expenses 280.216,44 277.107,62 288.677,12 291.544,25 212.921,20 266.143,10
6 Coal 68.982,30 70.724,20 72.510,10 65.078,30 54.725,20 57.237,60
7 Maintenance 3.300,00 6.600,00 6.600,00 5.956,90 6.506,90 6.506,90
8 Depreciation 51.095,24 51.095,24 51.095,24 51.095,24 2.107,20 2.107,20
9 Labour cost 7.100,00 7.462,20 7.842,80 9.024,30 9.569,70 10.466,30
10 Financing cost 68.493,00 50.468,48 46.863,59 36.048,91
11 Other cost 12.422,10 12.686,90 12.959,00 12.765,20 11.851,70 12.348,80
12 CO2 emission credits 68.823,80 78.070,60 90.806,40 111.575,40 128.160,50 177.476,30
13 Profit/Loss -54.040,14 -34.407,49 -18.439,49 -15.922,97 56.201,81 53.599,49
14 Income tax -10.808,03 -6.881,50 -3.687,90 -3.184,59 11.240,36 10.719,90
15 Net profit/loss -43.232,11 -27.525,99 -14.751,59 -12.738,38 44.961,45 42.879,59


Pri 5650 urah dobimo IRR=-4,55%, ki priredi NSV=0, kar pomeni najmanjšo izgubo denarnega toka pri IRR = 0% v višini 514 milijonov evrov in največjo, če je kredit vezan na Euribor, ko se bo ta gibal proti 5%, bo IRR<-4,55% in zato NSV<0. Projekt bi imel izgubo 690,8 milijonov evrov neto sedanje vrednosti, ko bo Euribor = 5%. Kreditov nebi bilo mogoče povrniti v celoti z vračilom glavnice in obresti.

KRITIČEN SCENARIJ 4

Nadaljujemo špekulativen padec kapacitet (predvidevanje nizozemskih analitikov) in s tem padec prihodka. Pri tem spremenimo variabilne stroške v stalne stroške.

Ta scenarij je računan po investicijskih standardih.
Nizozemci so predvideli v scenariju 4, tabela 8, redukcijo obratovalnih ur od 6650 na 5650. To pomeni zmanjšanje prihodka od 1 na 0,8496 prvotnega deklariranega pri 6650 obratovalnih urah.
• Prihodek znižamo za razmerje spremembe obratovalnih ur navzdol glede na variabilen prihodek
• Popravimo finančne stroške, ker je kreditna masa narasla na 1,073 milijarde
• Spremenljive stroške spremenimo v stalne stroške

Poz Balance sheet Years 2015 2020 2025 2035 2045 2054
1 Revenue 231.676,30 248.554,83 276.472,73 282.702,07 277.178,71 328.804,59
2 Electrical and thermal power sales 226.176,30 242.700,13 270.237,63 275.621,27 269.123,01 319.742,59
3 Ash and gypsum sales 1.500,00 1.650,70 1.816,60 2.200,00 2.664,30 3.165,50
4 Ancillary services 4.000,00 4.204,00 4.418,50 4.880,80 5.391,40 5.896,50
5 Expenses 280.216,44 265.491,92 261.887,02 250.429,25 165.942,30 165.942,30
6 Coal 68.982,30 68.982,30 68.982,30 68.982,30 68.982,30 68.982,30
7 Maintenance 3.300,00 6.600,00 6.600,00 5.956,90 6.506,90 6.506,90
8 Depreciation 51.095,24 51.095,24 51.095,24 51.095,24 2.107,20 2.107,20
9 Labour cost 7.100,00 7.100,00 7.100,00 7.100,00 7.100,00 7.100,00
10 Financing cost 68.493,00 50.468,48 46.863,59 36.048,91
11 Other cost 12.422,10 12.422,10 12.422,10 12.422,10 12.422,10 12.422,10
12 CO2 emission credits 68.823,80 68.823,80 68.823,80 68.823,80 68.823,80 68.823,80
13 Profit/Loss -54.040,14 -22.791,79 8.350,61 25.192,03 103.180,71 153.800,29
14 Income tax -10.808,03 -4.558,36 1.670,12 5.038,41 20.636,14 30.760,06
15 Net profit/loss -43.232,11 -18.233,43 6.680,49 20.153,62 82.544,57 123.040,23

Pri 5650 urah dobimo IRR-1,61%, ki priredi NSV=0, kar pomeni najmanjšo izgubo denarnega toka pri IRR = 0% v višini 220,3 milijonov evrov in največjo, če je kredit vezan na Euribor, ko se bo ta gibal proti 5%, bo IRR<-4,55% in zato NSV<0. Projekt bi imel izgubo 519 milijonov evrov neto sedanje vrednosti, ko bo Euribor = 5%. Kreditov nebi bilo mogoče povrniti v celoti z vračilom glavnice in obresti.


KRITIČEN SCENARIJ 5
Projekt se bo končal konec leta 2014, zato je potrebno investicijski vložek revalorizirati in na tako dobljeno novo vrednost izračunati IRR in NSV. Da bo analiza skladna z ekonomsko stroko, vzamemo tabelo scenarija 2 in pri izračunu IRR povečamo revalorizirano vrednost investicije na 1,3 milijarde ob zaključku investicije, kot jo omenjajo v dokumentu »Sporočilo za javnost.pdf«.

Dobimo IRR= 0.08% pri NSV=0, kar pomeni 12 milijonov evrov neto sedanje vrednosti denarnega toka. Če je projekt vezan na Euribor in ko bo ta dosegel vrednost 5%, bo projekt imel 407,9 milijonov evrov neto sedanje vrednosti denarnega toka primanjkljaja, zato kreditov ne bo mogoče povrniti v celoti z vračilom glavnice in obresti.

KRITIČEN SCENARIJ 6
Projekt se bo končal konec leta 2014, zato je potrebno investicijski vložek revalorizirati in na tako dobljeno novo vrednost izračunati IRR in NSV. Da bo analiza skladna z ekonomsko stroko, vzamemo tabelo scenarija 4 in pri izračunu IRR povečamo revalorizirano vrednost investicije na 1,3 milijarde ob zaključku investicije, kot jo omenjajo v dokumentu »Sporočilo za javnost.pdf«.
Pri 1,3 milijarde stroškov bo IRR= -2,909 % pri NSV=0. To pomeni najmanjšo izgubo neto sedanje vrednosti v višini 447,3 milijonov evrov. Če je kredit vezan na Euribor, bo projekt pri EURIBOR 5% imel izgubo 748,5 milijonov evrov neto sedanje vrednosti. Kreditov nebo mogoče povrniti, zato bo morala kredite vračati država.

BREZ CO2 EMISIJSKEGA STROŠKA
Če bi izključili strošek kuponov in upoštevali scenarij 5, bi dobili IRR= 3,82% pri NSV=0. To pomeni, da ko bo EURIBOR dosegel vrednost 5%, bo projekt imel 43 milijonov evrov neto sedanje vrednosti denarnega toka, zato bo lahko še vedno vračal obresti in glavnico.

Povzetek
Najbolj verjeten je scenarij 5 z modifikacijo revalorizacije vrednosti investicije na 1,3 milijarde evrov.

Projekt se je pretirano podražil in ni rentabilen, ker ima zaradi prenizkega prihodka, prevelikega investicijskega vložka in preobremenitve s stroški, dolgoročno negativen IRR in bo državo, v primeru danih garancij, zavezal za plačilo med 447,3 in 748,5 milijonov neto sedanje vrednosti, za vračilo kreditov in obresti, do leta 2035.

Če bi bili ukinjeni emisijski boni, bi projekt postal šibko pozitiven.

Projekt se pod vsemi bremeni lahko reši samo, če se bo elektrika močno podražila, stroški pa bi ostali v predvidenih mejah. Ti pa so po mnenju nizozemcev podcenjeni!
Nastane vprašanje, če je v recesiji sploh mogoče podvojiti rast cen elektrike ob zadržanih stroških?
Predimenzioniranju stroškov investicije, zaradi slabega finančnega vodenja projekta, sledi še povečano tveganje izgub zaradi ne fiksiranih vhodnih parametrov kot so rast vrednosti investicije (ta raste preko razumnih mej in ne vemo ali 1,3 milijarde zadnja vrednost), cen električne energije in energentov (te niso ocenjene realno), kapacitet (od imenske 600 MWe na maksimalno 545MWe) in izkoristka kapacitet (možna je dodatna redukcija obratovalnih ur do 15%).
Izračun projekta z Monte Carlo simulacijo bilance in denarnega toka kaže tveganje enako 1, kar pomeni, da je neto sedanja vrednost denarnega toka, pri 20.000 simulacijah bilance, stalno negativna.

Nastane vprašanje, zakaj je nizozemski izvajalec ponovne analize TEŠ 6, v svojih izračunih elaborata, uporabil spremenljive cene, namesto stalnih cen in spremenljive stroške namesto stalnih stroškov. Spremenljive cene in stroški pomenijo napačne informacije za dajalce državnih kreditnih jamstev? Čez pol milijarde neto sedanje vrednosti denarnega toka, za plačilo kreditov, bo morala pokriti država, če bo dala garancijo na projekt TEŠ 6.
Verjetno je, da želena garancija države cilja na zakoniti prenos kreditnih obveznosti podjetja na državo, za vsak slučaj. Termo elektrarna Šoštanj ni pazila na stroške projekta, verjetno z določenim namenom.

Limita vzdržnosti neto sedanje vrednosti projekta
V primeru odprave emisijskih bonov v EU, bo projekt vzdrževal samega sebe in dajal električno energijo do Euribor vrednosti 5,3%. Pri tej meji se preneha pozitiven NPV.

Kolikšna je lastna cena elektrike?

Računamo s 545KWe in vrednostjo investicije 1,073 milijarde evrov pri stalni ceni. Upoštevamo stalno ceno in vse stalne stroške električne energije.

Maksimalna moč=545MWe=545000 KW
Čas eksploatacije v letu: 6650 ur
Letna količina elektrike =545000 KW x 6650 ur =3.624.250.000 KWh

Stroški KWh z CO2 emisijskimi boni
Celotni stroški delovanja: 280.216.440 evrov od tega za termalno energijo 1,4722%
Lastna cena KWh z CO2 emisijo = (1-0,014722)*280.216.440 evrov / 3.624.250.000 KWh = 0,076179 [evrov/KWh]
Prodajna cena:
Prihodek: 266.207.500 evrov
Prodajna cena energije: 266.207.500 evrov / 3.624.250.000 KWh = 0.073452 Euro/KWh
Izguba = 0.073452 -0,076179 = 0,00273 evra / KWh

Stroški KWh brez CO2 emisijskih bonov
Lastna cena KWh z CO2 emisijo = (1-0,014722)*211.392.640 evrov / 3.624.250.000 KWh = 0,057469 [evrov/KWh]
Dobiček = 0.073452 -0,057469 = 0,015983 evra / KWh

Glede na EKO trende, ki se v recesiji ne bodo obnesli, saj uničujejo konkurenčnost, bi morala država nastopiti proti plačilu bonov. Iz njih se polni le proračun EU. Dokler ne bodo vse države sveta spoštovale EKO trenda, naj se ga ignorira.

Če se investicijski vložek revalorizira na 1,3 milijarde, potem narastejo stroški amortizacije. Zato dobimo nove stroške.

Stroški KWh z CO2 emisijskimi boni
Celotni stroški delovanja: 291.025.960 evrov od tega za termalno energijo 1,4722%
Lastna cena KWh z CO2 emisijo = (1-0,014722)* 291.025.960 evrov / 3.624.250.000 KWh = 0,079117 [evrov/KWh]
Prodajna cena:
Prihodek: 266.207.500 evrov
Prodajna cena energije: 266.207.500 evrov / 3.624.250.000 KWh = 0.073452 Euro/KWh
Izguba = 0.073452 -0,079117 = 0,00567 evra / KWh

Stroški KWh brez CO2 emisijskih bonov
Lastna cena KWh z CO2 emisijo = (1-0,014722)*222.202.160 evrov / 3.624.250.000 KWh = 0,060407 [evrov/KWh]
Dobiček = 0.073452 -0,060407 = 0,013045 evra / KWh

29.12.2011 je bilo v Odmevih (RTVSLO) s strani g. Rop-a, podpredsednika EIB, rečeno, da je TEŠ v Evropski investicijski banki (EIB) zadolžen za 440 milijonov evrov. Če naredimo analizo kreditov in lastnih sredstev ugotovimo:
Po zgornjih tabelah je v amortizaciji izkazano 897.172.500 evrov, od tega je 614.705.000 evrov lastnega kapitala, kar pomeni, da je bilo potrebno 282.467.500 evrov kredita (Vrednost kredita = vrednost investicije – lastna sredstva = 897.172.500-614.705.000 = 282.467.500).

Že investirano:

Prva varianta iz podatkov amortizacije v tabelah že investiranih sredstev:
lastna sredstva + kredit (tabela)= 614.705.000 +282.467.500 = 897.172.500 evrov investiranih sredstev

Druga varianta iz podatkov EIB že investiranih sredstev:
lastna sredstva + kredit(EIB) = 614.705.000 + 440.000.000= 1.054.705.000 evrov potrošenih sredstev.

Variantna primerjava porabljenih sredstev:

Druga varianta - Prva varianta = 1.054.705.000 - 897.172.500 = 157.532.500 evrov. Vprašanje nastane, kam je poniknilo 157.532.500 evrov, ki niso izkazani v amortizaciji, dolg do francoskega dobavitelja pa ostaja neplačan v višini 120 milijonov evrov?

Za državo bi bilo najceneje TEŠ v celoti prodati najboljšim ponudnikom. S tem bo cenovni trg opravil svoje, ne da bi država imela z »onesnaženo« električno energijo in krediti kakršen koli problem. Pred tem pa naj Računsko sodišče preračuna upravičenost enormnih stroškov!

Vodstvo TEŠ želi garancijo države za najem kredita za izgradnjo TEŠ-6 zato, da bo od države IZSILJEVALA RAST CEN ELEKTRIKE, sicer bo morala država vrniti kreditne obveznosti iz proračuna za več kot polovico vrednosti investicije.
Garancija države in s tem ZELENA LUČ ZA RAST CEN ELEKTRIKE bo slovensko industrijo pahnila v NEkonkurenčnost in s tem v še globjo recesijo. Ali si bo Janševa vlada upala odžagati gospodarsko vejo in GOSPODARSTVO NAREDITI NEKONKURENČNO pri današnjem zagotavljanju gospodarski rasti? TEŠ 6 bo pognal na cesto še več delavcev, ker bopostal glavni krivec za nekonkurenčnost gospodarstva.
Cene elektrike RASTEJO NAČRTOVANO IZ LETA 2008 OD cca. 38 EVROV/MWh NA 70 EVROV/MWh leta 2016, kar predstavlja (70-38)/38= 84 % rast v 8 letih oziroma 10,5% povprečno letno rast cene lektrike, kar za večkrat presega letno načrtovano inflacijo v EU.
Včeraj je elektriko podražila Elektro Gorenjska in Elektro Štajerska, potem jo bo Elektro Ljubljana, pa Elektro primorska, pa Elektro notranjska, pa ponovno Elektro štajerska…. KAJ DELA VARUH KONKURENCE, da ne vidi ČASOVNE špirale DOGOVORJENE preterane rasti cene elektrike???
Počakajmo na potezo nove vlade za TEŠ 6 in vedeli bomo prvo dolgoročno napako nove vlade in posledično NEKONKURENČNOST slovenskega gospodarstva.

13. februar 2012, ob 18:47:59
Szlomšek

Naj se raje žerjav čez morje dvigne:
Če doma jim dobro ni,
žerjavi se ćez morje dvignejo... (Župančič).
Ne vem, zakaj Slovenci potrebujemo take fige doma...?

13. februar 2012, ob 15:02:45
3 komentarji
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej