Iz UKC Ljubljana odhajata še dva maksilofacialna kirurga

Ljubljana − Zaostrene razmere v zdravstvu povzročajo, da zdravniki zapuščajo celo univerzitetni bolnišnici. Sedmim specialistom, ki so letos že odšli iz UKC Ljubljana, bosta z novim letom sledila še dva maksilofacialna kirurga. Odslej bosta zasebnika.

Razlogi za odhod so nezadovoljstvo zdravnikov zaradi neurejenih razmer in pritiski na zdravnike, je zapisal dr. Andrej Kansky, predstojnik oddelka za maksilofacialno in čeljustno kirurgijo v dolgem pismu v. d. generalnega direktorja UKC Andreju Baričiču. Pri desetih specialistih, kolikor jih dela na oddelku zdaj, povzroča izpad dveh oziroma treh velike stiske. Najboljši kirurg za tumorje glave in vratu je zaradi preobremenjenosti obležal na intenzivni terapiji. Tako njegovi pacienti kot 3000 pacientov dveh kirurgov, ki odhajata v zasebno prakso, bo ostalo na čakalnem seznamu klinike neoskrbljenih.

Kaj bo s 3000 pacienti?

»Kako naj razporedim te paciente, da ne bom kršil vrstnega reda drugih pacientov, torej zakona o pacientovih pravicah? Kaj bom naredil, če zapusti kliniko še kateri zdravnik? Sem slab predstojnik, če ne morem zagotoviti zdravnikom primernih plač? Bodo prišli tujci in delali za še menjše plače?« sprašuje retorično Kansky in poziva direktorja in ministrstvo k urejanju zdravstva po zdravi pameti. Zdravniki odhajajo zaradi slabih razmer, opozarja. Odhodi v zasebno prakso pomenijo neposreden razpad javnega zdravstvenega sistema.

»Vodstvo UKC Ljubljana se je z blagoslovom ministrstva za zdravje očitno odločilo disciplinirati zdravnike za vsako ceno: z elektronskim beleženjem prisotnosti, z ukinjanjem soglasij za delo zunaj bolnišnice, s kaznovanjem zaradi dolgih čakalnih dob, s prepovedjo gibanja nepooblaščenih oseb v UKC, s kratenjem zdravniškega ugleda v medijih, z ustvarjanjem afer. Kam to pelje? Imamo liberalni kapitalizem, ki velja za vse, razen za zdravnike, vse metode za zaslužek so legitimne, razen plačila za delo, spoštujemo vse podjetniške oblike, razen poštenih, lahko prodajajo meglo, znanja pa ne moremo. Ljudje, ki želijo soglasje za delo zunaj UKC, bodo dohodke prijavili, plačali davke, razbremenili javni sistem in pomagali ljudem, se prikazujejo kot rušilci javnega zdravstva. Resnica je obratna, rušilci javnega zdravstva so tisti, ki so ustvarili pogoje, da sistem ne deluje,« je zapisal Kansky.

Ura in kakovost

»Ura, ki smo jo za drag denar kupili mi, dela proti nam,« je zapisal konkretno in tudi simbolno. Ura namreč lahko zabeleži le pol ure nad delovnim časom, tako da zdravniku, ki operira čez ta čas, sploh ne zabeleži (nadurne) prisotnosti. Po 32 urah dela ura pokaže, da je zdravnik osem ur v minusu. To povzroča slabo voljo. A tudi sicer se z uro ne da kaj dosti doseči: »Časovna prisotnost je eno, delovna učinkovitost drugo, kakovost tretje. Kakovosti se ne da doseči na silo, s prepovedjo, z ukazom, ne da se meriti z elektronsko uro. To lahko izmerimo in cenimo samo tisti, ki se na stvari dobro spoznamo. Marsikatero področje medicine v UKC je doseglo zavidljivo kvaliteto in uspešnost, primerljivo z razvitim svetom, med drugimi tudi maksilofacialna in oralna kirurgija. Za nagrado pa so naši zdravniki slabše plačani od zahodnih in vzhodnih. 800 specialistov v UKC, zaradi katerih prihajajo bolniki na zdravljenje (kar prinaša denar), služi za 8000 zaposlenih, za zahvalo pa dobivamo polena pod noge! Potrebna so stalna dokazovanja, kaj delamo, stalna borba za potrebno opremo, ustrezne prostore, za kader, spremeni pa se bore malo, želje se utopijo v velikem bolnišničnem aparatu, enako kot naš težko zasluženi denar.«

»Čakalne dobe je možno skrajšati na nič z zelo preprostimi ukrepi: realnim plačevanjem zdravstvenih storitev in poštenim nagrajevanjem tistih, ki delajo! Kontroliranje čakalnih seznamov in elektronsko naročanje, elektronski recepti nam pri tem ne bodo nič pomagali! Z novostmi, ki se uvajajo, se velika količina javnega denarja odliva stran od bolnikov in izvajalcev, zato bodo v bodočnosti razmere še slabše. V katero smer zdravstvo pripelje uravnilovka in nemotivirani zdravniki, si lahko naši zdravstveni managerji pogledajo v Srbiji, Makedoniji, na Kosovu … Ne vem, ali si Slovenci to res želimo?«

Denar za vse, razen za bolnišnice in zdravnike

Razmere za delo so še posebno težje v maksilofacialni kirurgiji, katere ambulante so bila zgrajene že leta 1954. Takrat so na leto pregledali 5000, danes pa 22.000 pacientov. Prostora je premalo, ambulante so zastarele. »Na prostorsko stisko opozarjam, od leta 2006 se postavljam na glavo za prenovo ambulant. Vmes so mestne oblasti zgradile nekaj mostov, prekopale Čopovo, Slovensko in druge ulice. Za vse je denar, samo za prenovo bolnišnice in dodatne zdravnike ga ni. Po zgraditvi Fabijanijevega mostu so naše ambulante tako rekoč na cesti, hrupne, smrdijo po nafti, rešuje nas samo še potrpežljivost. Ljudje gledajo v zdravnike, kot da smo krivi, a mi ne odločamo in ne moremo vplivati na stanje sistema,« opozarja dr. Kansky.

»Navedel je nekatere stvari, ki so zdaj nerazrešljive. Za zdravnika, ki bosta odšla, bomo dali razpis,« je dejal dr. Andrej Baričič, v. d. generalnega direktorja.