Privilegij članov sindikatov v javnem sektorju ostaja

Ker sindikati in univerza, ki so sprožili spore, niso dokazali pravnega interesa, je večina sodnikov zavrnila presojanje.

Tue, 29.03.2016, 11:20

Tanko: Ni ok


 

Semolič: Je ok

»Člani plačujejo članarino, sindikati se trudijo v socialnem dialogu, pravic, ki jih izborijo, pa so deležni vsi. Tudi tisti, ki niso nič prispevali. To ni čisto pravično,« je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič pojasnil, zakaj se mu zdi »minimalen bonus« za člane sindikatov smiseln. Dogovarjanja o podobnih dodatkih potekajo tudi v zasebnem sektorju, a so tam predstavniki sindikatov manj uspešni, je še povedal Semolič.

Ljubljana − Člani sindikatov, ki so z vlado o tem podpisali dogovor, bodo še naprej v boljšem položaju kot drugi zaposleni v javnem sektorju, je odločila večina ustavnih sodnikov. Sodniki so tako odločili, ko so zavrgli zahteve in pobude za oceno ustavnosti 224. člena zakona o delovnih razmerjih, ki od marca 2013 omogoča, da lahko člani sindikatov v javnem sektorju, ki so se o tem dogovorili z vlado, prejemajo višja plačila kot drugi zaposleni.

Član je vreden petino več

Ko se je pozneje tedanji minister Gregor Virant za ta dodatek, ki spodbuja članstvo v sindikatih in dogovarjanje sindikatov z vlado, tudi dogovoril, je bilo celo med sindikalisti, ki so dogovor podpisovali, slišati pomisleke, ali je to prav.

Člani Sviza zaradi tega, denimo, danes prejemajo za petino višje jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči iz javnih sredstev kot nečlani ali kot člani sindikatov, ki dogovora z vlado o plačni politiki niso podpisali.

Presojo privilegija so zahtevali sindikati policistov, vojakov, konfederacija sindikatov in neodvisni sindikati, pobudo za presojo pa je vložila tudi Univerza v Mariboru. Sindikati so se pritožili, da je kršeno načelo enakosti pred zakonom, ker so člani sindikatov v boljšem položaju kot nečlani in ker so člani tistih sindikatov, ki so podpisali dogovor z vlado, v boljšem položaju od tistih, ki tega niso storili. Univerza pa se je pritožila z opozorilom, da je po aneksu h kolektivni pogodbi iz leta 2013 za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ki je ugodneje uredila višino jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata, podpisnika aneksov, primorana različno obravnavati javne uslužbence, zaposlene na univerzi, glede na članstvo oziroma nečlanstvo v sindikatu, podpisniku navedenih aneksov. Nečlani reprezentativnega sindikata, podpisnika takšne kolektivne pogodbe, so zato diskriminirani in neenako obravnavani v primerjavi s člani tega sindikata brez razumnega razloga in legitimnega cilja, so ocenili na Univerzi v Mariboru.

Proti tri sodnice

Da sindikati nimajo pravnega interesa za spor, ker privilegij za člane sindikata sicer ne ogroža pravic delavcev, kar je po zakonu temelj za pravni interes sindikatov, je ocenilo šest sodnikov, tri sodnice, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat in Jadranka Sovdat, pa so bile proti takšni odločitvi. Pri pravnem interesu mariborske univerze, ki je dokazala ekonomskega, da mora članom sindikata pač več plačevati, ne pa tudi neposrednega pravnega, sta bili proti sklepu o zavrženju pobude le Korpič - Horvatova in Sovdatova.

Da ureditev, ki velja tri leta razburja, kažejo tudi pritožbe varuhu človekovih pravic, ki je zato oblikoval posebno stališče o privilegiju.

Kaj določa sporni 224. člen?

»Do ureditve v Zakonu o kolektivnih pogodbah se lahko v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti dogovorijo pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu, le za člane pogodbenih strank, je zapisano v 224. členu zakona o delovnih razmerjih, ki je omogočil razlikovanje.

Sprememba je bila objavljena v uradnem listu, 13. 3. 2013.

Prijavi sovražni govor