Prodajalci Telekoma tečejo nov krog čez drn in strn

Ljubljana – Privatizacijo oziroma prodajo Telekoma Slovenije (TS) že desetletje in pol poleg različnih modelov spremljajo tudi različni dodatni pogoji. Tokrat je predvidena prodaja vsega državnega deleža strateškemu lastniku, včerajšnja dodatna pogoja pa govorita o Solinah in sedežu TS.

Lastninjenje Telekoma Slovenije, ki je bil do 31. decembra 2000 na slovenskem trgu fiksne telefonije in telekomunikacij popoln monopolist, je predvideval že 1. aprila 1999 sprejet nacionalni program razvoja telekomunikacij. Prvo fazo lastninjenja naj bi izvedli v letih 1999 in 2000, ko naj bi država prodala svoj delež med 74 in 51 odstotki. Priprave v času vmesne Bajukove vlade še niso bile tako daleč, da bi bil delež opredeljen. Januarja 2001 je takrat nova (zadnja Drnovškova) vlada napovedala, da je Telekom na seznamu za vsaj delno privatizacijo že v tekočem letu. TS naj bi bil takrat po nekaterih ocenah vreden tri milijarde dolarjev.

Janšev vladni odbor za reforme je konec leta 2005 predvidel prodajo v štirih korakih, začelo naj bi se z javno prodajo od ene do dveh desetin delnic fizičnim osebam, za slabe štiri desetine pa naj bi ob izjemno ostrih pogojih našli strateškega partnerja, četrtino delnic plus eno pa bi kot kontrolni delež obdržala država.

Maja 2006 je bilo predvideno, da se Telekom privatizira v celoti. Po prvem povprečnem enotnem trgovalnem tečaju oktobra 2006 je bila vrednost TS okrog 1,9 milijarde evrov. V pričakovanju privatizacije je borzni tečaj rastel in poleti 2007, pred začetkom privatizacijskega poskusa, dosegel petsto evrov, Telekom bi bil vreden 3,25 milijarde evrov.

Nov model privatizacije Telekoma ni več predvidel javne prodaje delnic, temveč le prodajo 49,13-odstotnega deleža države strateškemu vlagatelju. Ob ponudbi 400 evrov za vsako od 3,2 milijona delnic, ki za državo, ki bi za pol Telekoma dobila 1,28 milijarde evrov, ni bila sprejemljiva, je bil razpis 3. marca 2008 uradno končan.

Sedanji, poltretji privatizacijsko-prodajni poskus se je začel junija 2013, ko je državni zbor na predlog vlade Alenke Bratušek, brez prave strokovne priprave in razprave, kaj je strateško in kaj ne, pripravil seznam 15 podjetij za privatizacijo oziroma za prodajo celotnega državnega deleža v podjetjih.

Decembra 2013 je bilo jasno, da bo naprodaj 75,93-odstotni kontrolni delež, saj bi deleže poleg Soda, države, Kada, Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Sava prodali tudi Modra zavarovalnica (katere predsednik uprave je Borut Jamnik, tudi predsednik NS Telekoma Slovenije, predsednik nadzornega sveta pa Branimir Štrukelj, znani nasprotnik prodaje Telekoma Slovenije), NLB, NKBM in Abanka.

Po večkratnih odlogih je zavezujočo ponudbo sredi aprila oddal samo Cinven, ki je prejšnji teden sporočil, da pričakuje odgovor na svojo ponudbo do srede, 10. junija. Vlada je včeraj postavila omenjena dva manjša pogoja.