Proračun 2014: Marsikaj na račun evropskih sredstev

Če upoštevamo tako integralna kot evropska sredstva, se bodo sredstva proračuna za kulturo – glede na rebalans leta 2013 celo nekoliko povečala. S 160 milijonov v letošnjem proračunu na 162 milijonov. A na ministrstvu so kljub vsemu redkobesedni in nič kaj vzhičeni. Številke se še lahko spremenijo, poudarjajo.

Upoštevaje tako integralna kot evropska sredstva, so se sredstva proračuna za kulturo – glede na rebalans leta 2013 – res nekoliko povečala, skrbijo pa jih zmanjšana integralna sredstva, zato bodo investicije, razen tistih, ki se sofinancirajo iz evropskih sredstev, zmanjšali na minimum in kar najmanj posegali v vitalne programe v kulturi.

Na račun povečanih evropskih sredstev bodo leta 2014 končevali nekatere ključne infrastrukturne investicije, med njimi sta grad Vipolže in obnovo Narodne galerije. Niso posegali v plače zaposlenih v javnih zavodih, primorani pa so javnim zavodom znižati sredstva za programske materialne stroške, v enakem deležu pa tudi sredstva za programe nevladnih organizacij. Ker ne želijo ogrožati položaja samozaposlenih, so sredstva iz postavke za nepredvidene akcije v višini 149.000 evrov prenesli na samozaposlene, pri čemer bodo uvedli nove načine spodbud samozaposlenim. »Kultura je v zadnjih treh letih doživela hude proračunske reze, v prihodnjem obdobju pa bo za ministrstvo ključno, da uresniči zaveze iz osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017, s katerimi se bo vsaj ohranila dosežena kakovostna raven kulturne produkcije in njena dostopnost,« so povedali na ministrstvu.

Tudi tretjič slabše za znanost

Načrtovan prihodnji proračun za znanost in informacijsko družbo za zdaj znaša približno 190 milijonov, za kar slabih šest odstotkov zaostaja za letošnjim proračunom. V resnici je stanje še slabše, saj je proračun za znanost že dve leti močno okrnjen. A dejstvo je, da bo, če bo sprejet, predlagani proračunski delež vsaj najpomembnejši postavki, to je znanstvenoraziskovalni dejavnosti, prinesel rahlo, približno dvoodstotno zvišanje v obsegu slabih treh milijonov. To celo presega pričakovanja, seveda pa se ta plusek pokriva z minusi pri drugih postavkah.

Osnutek tako že dokazuje »pozabljivost« sedanje vlade. Postavka za znanstvenoraziskovalno dejavnost SAZU se za približno četrtino zmanjšuje, čeprav naj bi odslej, v skladu s sklepom prejšnje vlade, odslej pokrivala tudi delovanje Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju.

Sedem milijonov manj: znižanje zaposlenosti in plač

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je letos imelo 1,711 milijarde evrov integralnih in evropskih sredstev skupaj, po predlogu proračuna za prihodnje leto pa bodo imeli 1,638 milijarde evrov.

Razlika je dobrih 73 milijonov evrov. Večino denarja bodo prihranili na račun zmanjšanja deleža evropskih sredstev. Z ministrstva so sporočili, da računajo, da bodo ob realizaciji dobili dodatne možnosti porabe.

Integralna sredstva, ki so namenjena za delovanje resornih področij, torej za izobraževanje, znanost, šport in informacijsko družbo, se bodo leta 2014 zmanjšala za približno sedem milijonov evrov oziroma 0,4 odstotka proračuna.

»V primerjavi s proračunom za 2014, ki ga je načrtovala še Janševa vlada, je predvidenih sredstev za malo manj kot štiri odstotke več. Večino tega primanjkljaja bomo privarčevali z enoodstotnim znižanjem zaposlenosti in znižanjem plač v skladu z že sprejetim dogovorom s sindikati. Glavni strošek celotnega proračuna pri nas so namreč plače, za katere je namenjenih več kot 85 odstotkov vseh sredstev. Nekoliko bomo zmanjšali sredstva še pri investicijah in materialnih stroških, manjših znižanj pa bodo deležne še nekatere druge postavke,« so sporočili z ministrstva.

Manj za dvorane in igrišča

Rebalans proračuna ne bo opazneje posegel na področje programov vrhunskega športa ter področje programskih in razvojnih nalog športa. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) bo za vrhunski šport – gre za (so)financiranje priprav članskih in mladinskih reprezentanc na velika tekmovanja – leta 2014 namenilo 5,06 milijona evrov, torej enako kot letos. Podoben znesek, 5,2 milijona evrov, bo šlo za razvoj športa. Tudi kumulativni znesek (so)financiranja usposabljanja strokovnih delavcev v športu ostaja enak, saj gre za dogovor 2011–2014, ki večinoma prihaja iz malhe dveh evropskih skladov (ESS in ESRR). Šport bo občutil padec predvsem pri gradnji infrastrukture, torej športnih dvoran, igrišč, stadionov in pripadajočih objektov. Če bo letos v proračunu za to namenjenih 55,772 milijona evrov predvsem na račun nordijskega središča v Planici – gre za tripartitno partnerstvo država-občine-ESRR –, bo prihodnje leto v proračunu vlade za investicije namenjenih 15,783 milijona evrov. Hoteli smo preveriti morebitno spremembo števila zaposlenih športnikov v javni upravi, toda Edvard Kolar, direktor direktorata za šport, se mudi v Belgiji, kjer ga zaseda svetovno prvenstvo v gimnastiki.

Prazen žep za članarine in mirovne operacije

Zunanje ministrstvo v prihodnjem proračunu načrtuje za svoje delovanje dobrih 62 milijonov evrov, kar pomeni veliko znižanje glede na proračun letošnjega leta, v katerem imajo zagotovljenih skoraj 75 milijonov evrov. Ministrstvo za zunanje zadeve bo v primerjavi z letos prihranilo dobrih 13 milijonov evrov, kar bo po besedah pristojnega ministra Karla Erjavca zelo otežilo delovanje slovenske diplomacije. Največji delež prihrankov naj bi imeli v postavki multilateralno sodelovanje, kjer se skriva plačilo za članarine v mednarodnih organizacijah in sodelovanje v mednarodnih mirovnih operacijah. Po doslej zbranih podatkih ministrstvu primanjkuje 2,8 milijona evrov za plačilo članarine v OECD ter za pokritje nakopičenega dolga za mirovne operacije v okviru Združenih narodov v višini 5,8 milijona evrov. Neuradno smo izvedeli, da naj bi tovrstne stroške v skupni vrednosti 18 milijonov evrov prevzelo ministrstvo za finance. Kljub ostremu varčevanju MZZ ne namerava več krčiti diplomatsko konzularne mreže, saj so v zadnjem letu ukinili že sedem veleposlaništev in konzulatov.

Teža na plečih policije

Levji delež prihrankov na ministrstvu za notranje zadeve bo padel na pleča Policije, saj bodo privarčevali za skoraj 22 milijonov evrov, glede na sprejeti proračun za leto 2014 (sprejet je bil v času vlade Janeza Janše). Celotno ministrstvo bo imelo po novem na voljo dobrih 341 milijonov evrov, Policiji pa bo pripadlo 280 milijonov evrov, letos pa so imeli načrtovanih 302 milijona evrov. Tako bodo zaradi krčenja ukinili rezervno policijo, tudi množično izobraževanje policistov s srednješolsko izobrazbo v višjo izobrazbo bo omejeno na minimum. Od 800 kandidatov se jih bo dodatno lahko šolalo le še sto. Trpele bodo tudi investicije v policijsko opremo, kar pomeni, da se bodo morali zanašati na izrabljena vozila, prav tako ne bo mogoče obnavljati policijskih postaj. Mogoče je tudi pričakovati, pojasnjujejo na Policiji, da se bo primanjkljaj denarja poznal pri izvajanju nenujnih nalog.