Prostovoljna vplačila za ZPIZ blizu rešitve

Ljubljana – V prihodnjem tednu bodo poslanci na izredni seji obravnavali predloga dveh zakonov, s katerima bodo, po prepričanju vlagateljev, popravili krivice – po eni strani ljudem, ki so prostovoljno vplačevali v obvezno pokojninsko zavarovanje, po drugi pa študentom, ki so ostali brez zdravstvenega zavarovanja.

Najverjetneje v četrtek bo izredna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci odločali o noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so jo v parlamentarni postopek vložili predstavniki Desusa in SD. Z njim želita, kot se je izrazil vodja poslancev SD Matjaž Han, popraviti anomalije, ki so se pokazale po uveljavitvi pokojninske reforme leta 2012. Okoli 20.000 ljudi, nekateri trdijo, da celo več, je v obdobju, ko so bili brez službe, vsak mesec plačevalo po 57 evrov, v dobri veri, da se jim s tem šteje pokojninska doba. To je tudi veljalo do leta 2012. Po določilih, ki jih je prinesel ZPIZ-2, vplačila prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ne štejejo več za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez odbitkov, kakor je veljalo za ZPIZ-1, ampak se štejejo le kot boniteta za delovno dobo, daljšo od 40 let, in to ne le po uveljavitvi reforme 1. januarja 2013, ampak tudi za nazaj. Tako so si mnogi po izgubi nadomestila na zavodu za zaposlovanje vplačevali te prispevke. Podobno so razmišljali starejši brezposelni in tudi mnogi, ki so bili v trgovinah zaposleni za skrajšan delovni čas.

Temeljni namen nove ureditve je, da se, skladno z varstvom načela zaupanja v pravo, popravi tako, da se bo zavarovancem, ki so bili pred letom 2013 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, to obdobje upoštevalo tudi pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino pod pogoji 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Na dnevnem redu bo tudi predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki ga je vložila Levica. Z njim naj bi rešili probleme študentov – pri Levici trdijo, da jih je kar 2000 –, ki so ostali brez zdravstvenega zavarovanja in drugih pravic, ki izhajajo iz študentskega statusa, kot so pravice do subvencionirane prehrane, prevoza, bivanja. Te so od letos v zakonu omejene »za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji«, pri tem pa se ni upoštevalo možnosti podaljšanja statusa zaradi ponavljanja ali prepisa oziroma zaradi vzporednega ali zaporednega študija.