Prostovoljska izkušnja iz tujine kot pomoč pri zaposlitvi

V Slovenijo pride več tujih prostovoljcev, kot pa je Slovencev, ki si želijo širiti obzorje v tujini.

Objavljeno
07. december 2014 20.28
Mladi prostovoljci na izmenjavi,Ljubljana Slovenija 31.07.2014
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Postojna – Raziskava v Evropsko prostovoljno službo vključenih nacionalnih organizacij je pokazala, da delodajalci premalo poznajo tovrstno delo, tisti, ki ga poznajo, pa ga ocenjujejo pozitivno. Menijo tudi, da mladi, ko kandidirajo za službo, svojih izkušenj na tujem ne znajo predstaviti. Kako to storiti, so se učili na nacionalnem srečanju slovenskih prostovoljcev v Postojni.

Slovenski prostovoljci Evropske prostovljne službe (European Voluntary Service ali EVS), ki so se v preteklem letu po zaključku svoje prostovoljne službe vrnili v domovino, so se 5. decembra, na dan prostovoljstva zbrali na tridnevnem letnem nacionalnem srečanju. Srečanje so namenili tudi temu, da bi se s pomočjo strokovnjakov naučili v tujini pridobljene veščine predstaviti zaposlovalcem, ko se potegujejo za službo. »Prostovoljci namreč potrebujejo samorefleksijo. Da pravzaprav najprej sami spoznajo, česa so se naučili in kakšne so njihove kompetence pri vključevanju na trg delovne sile,« je pojasnila koordinatorka EVS usposabljanj pri agenciji Movit Jerneja Modic.

Vsako leto se z izkušnjami iz tujine v Slovenijo vrne približno 70 mladih izobraženih ljudi. Nacionalna agencija Movit v programu Erasmus+ za področje mladine vsako leto za projekte EVS razdeli približno 900.000 evrov. Namenjeni so tako prostovoljcem, ki odidejo v službo v tujino, kot organizacijam, ki gostijo tuje prostovoljce pri nas. EVS, ki se Sloveniji izvaja od leta 2003, posameznikom, starim od 17 do 30 let, omogoča neformalno učenje in nabiranje izkušenj v tujini za največ 12 mesecev. Prostovoljcem organizacija krije stroške bivanja in poti, dobijo pa tudi manjšo žepnino.

Prostovoljci delajo v socialnih službah, v šolah za učenje tujih jezikov, v mladinskih organizacijah pri oblikovanju programov za otroke in podobno. V Slovenijo jih pride največ iz držav zahodnega Balkana. Vsaka organizacija, ki se prijavi v program, mora dokazati, da izpolnjuje pogoje za gostiteljstvo, kot so osebje za podporo in komuniciranje v tujem jeziku, da lahko zagotovi bivalne pogoje in da sodeluje z lokalno skupnostjo, saj naj bi mladi spoznali tudi gostiteljevo okolje.

Pot do službe

Vključitev v EVS je dodatna možnost za pridobivanje izkušenj, novih znanj, širjenje obzorja, učenje tujih jezikov. »Nenazadnje je to za brezposelne lahko izhod, da ne ždijo doma. V Slovenijo pride več prostovoljcev, kot jih gre na tuje. Približno od 100 do 120 je pri nas tujcev in prav ta podatek kaže, da so te možnosti pri nas malo izkoriščene. V Sloveniji se radi pritožujemo, manj pa naredimo,« pravi Jerneja Modic.

Kandidati se odločajo za EVS tudi zato, ker se hočejo preizkusiti na področju, na katerem se nameravajo zaposliti. »Tako lahko preverijo, ali bi to res hoteli početi v življenju. Nekateri so delodajalca prepričali, da jim je tujo izkušnjo, primerljivo z njegovimi zahtevami štel kot opravljeno pripravništvo. Denimo socialna delavka, ki je šla kot prostovoljka na Irsko. Težko ocenimo, koliko EVS prostovoljcem je tuja izkušnja pomagala pri zaposlitvi. V letošnji raziskavi o kompetencah prostovoljcev za zaposljivost so na primer ugotovili, da mladi verjamejo, da so v programu EVS pridobili znanja, zaradi katerih so bolj zaposljivi, saj je prav pomanjkanje izkušenj največja ovira pri iskanju zaposlitve,« pojasnjuje koordinatorka.

Raziskava je pokazala tudi, da delodajalci slabo poznajo program EVS in da se kompetence, ki jih delodajalci iščejo pri kandidatih, zelo prekrivajo s tistimi, ki jih prostovojci pridobijo v okviru EVS. Po drugi strani pa delodajalci, ki sicer pozitivno ocenjujejo prostovoljce s tujimi izkušnjami, ocenjujejo, da mladi svojih izkušenj v prijavah za službo ne omenjajo oziroma jih ne znajo predstaviti.