Proti Klemenčiču s svojim zakonom

Ljubljana – Državno pravobranilstvo, ki je dobilo novega generalnega državnega pravobranilca Jurija Groznika, je pravosodnemu ministru na 215 straneh sporočilo, kaj si misli o ukinitvi te institucije in preoblikovanju v državno odvetništvo.

Da bodo odpori znotraj državnega pravobranilstva (DP) siloviti, je bilo pričakovati. Koncept, ki si ga je zamislil Goran Klemenčič, skoraj v celoti odstopa od zdaj veljavnega, ko je DP samostojen državni organ, zaposleni pa imajo status funkcionarjev in plače višjih sodnikov. In prav to so točke, na katerih se najbolj lomijo kopja med ministrstvom in pravobranilstvom.

Zakon državnemu pravobranilstvu odvzema samostojnost in ga umešča v ministrstvo, kjer bo organ v sestavi, ki mora ravnati po političnih usmeritvah vlade. Funkcionarjem, ki so doslej izvrševali naloge zastopanja države neodvisno in samostojno, zgolj na podlagi ustave in zakona, jemlje funkcijo in funkcionalno neodvisnost in jih postavlja v uslužbenski sistem. V njem bodo, tako razlagajo na državnem pravobranilstvu, državni pravobranilci in pomočniki kot javni uslužbenci opravljali delo (tudi) po navodilih in pod nadzorom nadrejenih oseb, kot določa zakon o javnih uslužbencih. To pa pomeni – nič več neodvisno in samostojno. To je tudi razlika med službenim razmerjem funkcionarja in delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Predvideno je, da bosta sedanji državni pravobranilec in pomočnik v hierarhičnem uslužbenskem sistemu podrejena generalnemu državnemu odvetniku, njegovima (dvema) namestnikoma, vodji organizacijske enote, ministru in njegovima (dvema) državnima sekretarjema, in ne (le) generalnemu državnemu pravobranilcu in vodji oddelka, kot to velja zdaj.

Dvojni odvetniki

Predlog zakona o državnem odvetništvu omogoča, da bodo lahko država in državni organi predlagali, da jih namesto zakonsko določeni zastopnik (državni odvetnik) zastopajo odvetniki ali odvetniške družbe, ki bodo poleg državnih odvetnikov plačani iz proračuna, vendar po tarifi, ki velja za odvetniške storitve. To bo mogoče v primeru, če bodo predstojniki organov ocenili, da je ta način zastopanja primernejši od zakonskega zastopanja, kar se zdi pravobranilstvu nesprejemljivo. Zato so zaradi konceptualnih razhajanj z ministrstvom napisali svoj zakon, ki se še vedno imenuje zakon o državnem pravobranilstvu in ki bolj ali manj ohranja položaj in status pravobranilcev, kot ga imajo zdaj. Natančneje, ga še krepi. Želijo si tudi trajni mandat. Predlog zakona, ki so ga napisali na ministrstvu, je še v strokovnem usklajevanju, toda že zdaj je jasno, da pravobranilci in ministrstvo ne bodo našli skupnih rešitev.