Proti lustraciji za kadrovanje

Ljubljana – Ali se bo politika vrnila v kadrovanje v tožilstvu, je vprašanje, ki za zdaj še nima odgovora. Da bi se vrnila tako, kot je predlagala največja opozicijska stranka SDS, zagotovo ne, zdi pa se tudi, da ne kaže ostati na ureditvi, kot jo imamo zdaj.

Tako bi lahko strnili že več mesecev trajajočo razpravo, kdo naj kroji kadrovski vrh tožilstva – ali stroka ali poltika –, ki je danes še enkrat dobila zagon v državnem zboru. SDS je namreč predlagala spremembe zakona o državnem tožilstvu, po katerih bi državnotožilskemu svetu odvzeli vlogo končnega odločevalca, kdo bo generalni državni tožilec oziroma kdo ne bo več, in jo prenesli na vlado oziroma parlament, kot je to veljalo do leta 2011.

Poslanci, vsaj tisti, ki so bili navzoči, ni pa jih bilo prav veliko, so opravili splošno razpravo o predloženih zakonskih spremembah, glasovili bodo v ponedeljek. Predlog SDS, ki tudi v to, kdo je lahko tožilec ali član državnotožilskega sveta, vnaša lustracijska pravila, so podprli le v NSi, kjer bi izločitvene razloge celo razširili – ne samo na nekdanje sodelavce Službe državne varnosti, vojaške obveščevalne in vojaško-varnostne službe nekdanje JLA, kot je predlagala SDS, ampak tudi na nekdanje člane zveze komunistov.

Smer sprememb

Pomislekom vladajoče koalicija, da predlog SDS ne odpravlja morebitnih sistemskih pomanjkljivosti veljavne ureditve, so se pridružili tudi v Združeni levici in Zaabu; v obeh opozicijskih strankah so prepričani, da razmerij med vejami oblasti ne bi smeli porušiti. Še najmanj iz razloga, ki žene SDS, to je odločitev državnotožilskega sveta v zadevi Škrlec, da ne predlaga razrešitve generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja. Vlada je napovedala, da ko bo pripravlja celovito strategijo razvoja pravosodja, bo začrtala tudi smer sprememb državnotožilskega zakona, zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, ki so predvidene v normativnem programu vlade.