Tiskane izdaje
To je bilo eno zadnjih sporočil protikorupcijske komisije v prejšnji sestavi konec lanskega novembra, ko se je senat odločil, da odstopi. Za ta korak, ki so ga storili na polovici mandata, so se predsednik Goran Klemenčič in njegova namestnika Rok Praprotnik in Liljana Selinšek odločili iz protesta, ker se vprašanje korupcije politizira in je predmet populizmov. Ker se kljub opozorilom, da je treba izboljšati protikorupcijsko zakonodajo in narediti še kakšno potezo v pravo smer, ni nič spremenilo, naj bi s svojim odstopom sprožili rdeči alarm v družbi.
Senat obljubo izpolnil
Obljubo, da bo pripravil predlog spremenjenega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je senat izpolnil. Izhodišča so:
- odprava subsidiarnosti zakona, s čimer bo dejansko dobil naravo sistemskega predpisa;
- krepitev pooblastil (z možnostjo izrekanja sankcij) in tistih nadzornih
- vzpostavitev zakonskega okvira za izvajanje preventivnih sistemskih in tematskih nadzorov komisije v javnem sektorju, da bi čim bolj omejili sistemska korupcijska tveganja;
- vzpostavitev sveta komisije, ki bi ga z dvotretjinsko večino imenoval državni zbor kot neodvisni organ nadzora nad delom KPK z vidika integritete, objektivnosti in učinkovitosti njenega delovanja.
V celotnem mandatu prejšnjega senata, pod vodstvom Draga Kosa, je KPK sicer prejela okoli 3000 prijav, od česar jih je zaključila slabo polovico. Zgolj v zadnjih treh letih je prejela več kot 5000 novih prijav in podedovala 1400 zaostankov. Število nadzornikov, ki se s prijavami ukvarjajo, je bilo skoraj enako kot leta 2008, proračun KPK pa je lani ostal enak oziroma se je celo nekoliko zmanjšal v primerjavi z zadnjim letom Kosove komisije. »In žrtev tega stanja je občutek o selektivni obravnavi zadev, predvsem pa upravičena frustracija prijaviteljev, ki na zaključke zadev čakajo mesece in leta. Toda koncept, tak kot je zdaj, je na dolgi rok nevzdržen in postaja kontraproduktiven. Za njegovo spremembo je zdaj odgovorna politika,« je ob odhodu še sporočila Klemenčičeva komisija.
KPK več nadzora
Vlada, ki je v začetku marca »posvojila« vseh 15 priporočil KPK, se je zavezala, da bo reorganizacijo delovanja KPK s sprejetjem novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije opravila do konca leta. Osredotočila se bo predvsem na krepitev nadzornih pristojnosti KPK in oblikovanje neodvisnega organa nadzora nad delom KPK. Za nosilca ukrepa je določila notranje ministrstvo.
Sporne poteze
Po tem, ko je prejšnji senat KPK pripravil izhodišča za zakonske spremembe, sta se zgodili dve zadevi. Predsednik države Borut Pahor je ob decembrskem soglasju predsednikov parlamentarnih strank izhodišča, ki jih je KPK pripravila na njegovo pobudo, dal v presojo Inštitutu za ustavno pravo, ki je opravil ustavnopravno analizo predlaganih zakonodajnih sprememb. Inštitut se je odločno izrekel za nadaljevanje dela KPK, »saj ugotovitve institucij, pristojnih za pregon korupcije, kažejo, da je korupcija globoko razpredena in zasidrana v celi vrsti dejavnosti in na vseh ravneh družbene strukture in institucij. Zato je ne le upravičeno, temveč tudi nujno pristopiti k dograditvi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.«
Temu je sledil razpis za nov senat KPK, ki ima danes samo predsednika, Borisa Štefaneca, doslej v javnosti popolnoma neznano ime. Namestnika po odstopu že imenovanih Darka Stareta in Jurija Fermeta Pahor išče na novo. Dogajanje ob iskanju novega vodstva je močno načelo vprašanje verodostojnosti komisije in smiselnosti njenega nadaljnjega obstoja. Ni jih malo, ki so prepričani, da novi zakon ne bo rešil ničesar, če za njim stojijo ljudje z okrnjeno integriteto, ki ne poosebljajo nobene avtoritete in ne vzbujajo nikakršne kredibilnosti. Ali kot bi dejal dr. Miro Cerar z ljubljanske pravne fakultete: prejšnja komisija vendarle ni bila brezzobi tiger, nasprotno, imela je velik vpliv na družbeno dogajanje, povzročila je padec Janševe vlade in Jankovićev umik.
Kako naprej
Zdaj je na potezi notranje ministrstvo, ki mora pripraviti novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zaradi različnih političnih interesov - eni gredo v smer krepitve vloge KPK, drugi se zavzemajo za njeno ukinitev - naloga ne bo lahka. Olajša mu jo lahko ustavno sodišče, saj je veljavni zakon na predlog SDS in NSi, ki mu zaradi možnosti »arbitrarnega političnega linča« odrekata ustavnost v celoti, pod njegovo presojo.
