Prva interpelacija po volitvah, deseta proti šefu MNZ

Zaradi aretacije nekdanjega premiera in diplomata Kosova se bo pred poslanci morala zagovarjati notranja ministrica.

Objavljeno
26. junij 2015 22.02
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika
Ljubljana – Vesna Györkös Žnidar je osma notranja ministrica, ki jo je doletela interpelacija. V seštevku bo to že deseta interpelacija proti notranjim ministrom; Katarina Kresal in Gregor Virant sta bila namreč »interpelirana« po dvakrat.

Interpelacijo proti Györkös Žnidarjevi so poslanci SDS vložili v sredo, tik pred državnim praznikom, ker so policisti priprli nekdanjega kosovskega premiera Ramusha Haradinaja. To je 18. interpelacija, ki jo je od leta 1992 spisala SDS. Njihovih je več kot polovica vseh dosedanjih 35 interpelacij. Med notranjimi ministri, ki so na interpelacije odgovarjali, sta bila tudi dva iz vrst SDS: Vinko Gorenak leta 2012 in Dragutin Mate leta 2007.

Grims: Škodilo je državi

»Razpravo parlamenta o delu ministrice zahtevamo zaradi dvodnevnega pripora Ramusha Haradinaja,« je poslanec Branko Grims danes povedal, zakaj je 21 poslancev podpisalo interpelacijo. Policisti so Haradinaju odvzeli prostost in diplomatski potni list 17. junija na Letališču Jožeta Pučnika zaradi srbske tiralice iz leta 2004. Nekdanjega šefa Osvobodilne vojske Kosova so iz Srbije pred več kot desetletjem obtoževali odgovornosti za smrt 60 ljudi. A Haradinaja je sodišče v Haagu leta 2012 oprostilo vseh obtožb. Grims je danes opozoril, da se je zaradi priprtja začudil celo srbski premier Aleksandar Vučić, saj državne tvorbe, ki je leta 2004 izdala tiralico, ni več.

Nekdanji premier, ki vodi po moči danes četrto stranko na Kosovu, Zvezo za prihodnost Kosova, je bil, ko so ga pridržali slovenski policisti, na diplomatski poti in je imel diplomatsko zaščito, v interpelaciji opozarja SDS, kjer menijo, da bo neutemeljen odvzem prostosti in nespoštovanje diplomatske imunitete škodilo ugledu slovenske države in gospodarskim interesom Slovenije v odnosih s Kosovom.

Haradinaja so na sodišču v Kranju izpustili po posredovanju veleposlaništva Republike Kosovo in slovenskega zunanjega ministrstva, ki je sodišče opozorilo na diplomatsko imuniteto Haradinaja. Dan pred izpustitvijo je skupščina Kosova na predlog stranke, ki jo nekdanji premier vodi, sprejela deklaracijo, s katero je soglasno obsodila ravnanje Slovenije. Zaradi škode, ki jo je zaplet povzročil ugledu države, SDS v interpelaciji predlaga razrešitev ministrice.

Ministrica: Strokovno prav

Vesna Györkös Žnidar se je na interpelacijo odzvala le v sredo, ko je sporočila, da jo očitki presenečajo, in ocenila, da je policija »strokovno in zakonito opravila svoje delo«. Čeprav je bilo besedilo interpelacije med gradivi državnega zbora javno objavljeno že v sredo, ko je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) Györkös Žnidarjevo tudi pisno pozval, naj v 30 dneh odgovori na očitke, so na notranjem ministrstvu danes vztrajali, da ministrica z obtožbami uradno še ni seznanjena. Po prejemu in proučitvi interpelacije se bo nanje odzvala, so napovedali.

V Stranki Mira Cerarja (SMC) smo izvedeli, da bo ministrica javno povedala več šele po pogovoru s premierom Cerarjem. Med dileme zapleta s Haradinajem spada tudi vprašanje, zakaj ob aretaciji in odvzemu diplomatskega potnega lista policisti o tem niso takoj obvestili zunanjega ministrstva, saj je jasno, da takšno ravnanje lahko povzroči meddržavni incident in težave za diplomacijo.

Padec Bandlja, Virant blizu

Pogovora ministrice s premierom v zadnjih dneh še ni bilo, ker je bil ta na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju. Ob izpustitvi Haradinaja pred dobrim tednom je Cerar napovedal preverjanje, ali bi bilo mogoče spremeniti sistem v okviru Interpola, da bi bili nosilci diplomatskih potnih listov obravnavani nekoliko drugače in ne bi nastajali zapleti, ki niso skladni z njihovim statusom.

Kar deset od dosedanjih 35 interpelacij je doletelo notranje ministre. Če preračunamo, je notranji minister v času, odkar imamo državo, interpeliran skoraj vsaki dve leti. Z nezaupnico se je med njimi postopek končal le pri Mirku Bandlju (LDS), ki ga je po aferi Vič-Holmec leta 1998 odstavilo 49 poslancev. Dve leti prej je bil po interpelaciji odstavljen že zunanji minister Zoran Thaler (takrat LDS). Za Thalerjevo slovo je glasovalo 48 poslancev. Edini doslej uspešni interpelaciji je sprožila SDS, ki je to storila v več kot polovici vseh primerov, skupaj 16-krat. Zadnji notranji minister Gregor Virant je drugo interpelacijo lani komaj prestal. Za odstavitev zaradi poceni letalskih vozovnic in domnevnih Virantovih političnih kadrovanj je bilo februarja lani po hudih zapletih 39 poslancev, proti 23. Virant je ostal minister, ker je dvorano takrat zapustila večina poslancev PS, ne pa vsi; za odstavitev zato ni glasovalo več kot pol vseh poslancev.

Prva interpelacija po volitvah

Glasovanje in dogajanje pred njim je pokazalo, da Pozitivna Slovenija (PS) in koalicija Alenke Bratušek razpadata. Aprila lani je dokončno počilo na kongresu PS, ko za predsednico ni bila izvoljena Alenka Bratušek, ki je zato odstopila kot premierka in s tem sprožila predčasne parlamentarne volitve, na katerih je nastopila z novo stranko.

Prvo interpelacijo po teh volitvah sta marca proti tedanjemu obrambnemu ministru Janku Vebru (SD) napovedala Jože Tanko (SDS) in Matej Tonin (NSi). A ju je s predlogom za odstavitev Vebra zaradi vojaškega obveščevalnega nadzora Telekoma prehitel premier Miro Cerar. Čast prve interpelacije v mandatu je ta teden zato doletela Györkös Žnidarjevo. V zgodovini države so ob dveh uspešnih interpelacijah trije ministri pred razpravo o njihovem delu v parlamentu odstopili sami, v šestih primerih pa ni bilo pravega razpleta, ker so bile prej parlamentarne volitve.

Prvi je sredi devetdesetih let zaradi zapletov pri sanaciji Tama odstopil minister za gospodarstvo Maks Tajnikar (SD), sledil mu je obrambni minister Alojz Krapež (SLS) po očitkih o nenavadni rabi službenega stanovanja, nazadnje je po javni objavi vsebine kriminalističnih prisluškovanj Zmagu Jelinčiču odstopil še minister za kmetijstvo Milan Pogačnik, ki je bil član vlade Boruta Pahorja.