Tiskane izdaje
V Slovenijo prihaja evropski voditelj, čigar uradna protibegunska propaganda, zaostritev priseljenske zakonodaje in ograje na južnih mejah države so določili evropsko »skupno politiko« reševanja največje migrantske krize po drugi svetovni vojni vsaj toliko kot nemška »politika gostoljubja in odprtih vrat«.
Za Madžarsko je begunska kriza rešena, se je že večkrat pohvalil madžarski premier Viktor Orbán. Še preden so se navala pribežnikov na stari celini zares zavedeli, se je nanj vlada »Viktatorja«, kakor 52-letnemu Orbánu pravijo njegovi politični nasprotniki, dobro pripravila. Najprej se je lotila javnega mnenja, ki ji je že obračalo hrbet, na lestvicah priljubljenost pa se je začela vzpenjati skrajno desničarska stranka Jobbik. Najprej so lani oblasti v Budimpešti približno osmim milijonom polnoletnih državljanov razdelile vprašalnik o tem, ali slaba priseljenska politika Bruslja vpliva na širjenje terorizma in ali bi podprli madžarske ukrepe proti emigrantom, ki bi bili ostrejši od evropskih. Na začetku junija lani so se po državi pojavili vladni plakati, ki so pribežnike v madžarščini svarili, naj spoštujejo kulturo države gostiteljice in ne kradejo delovnih mest domačinom.
»Prisilna kvota je neevropska«
Ko je Orbánov šef kabineta János Lázár konec istega meseca izjavil, da bo Madžarska na celotni meji s Srbijo začela postavljati ograjo, »ker evropska komisija ni bila sposobna rešiti problema pribežnikov«, je madžarski ukrep dvignil nekaj ogorčenega retoričnega prahu v Bruslju, toda odločitev o zaprtju meje najprej s Srbijo in pozneje še s Hrvaško je preusmerila balkansko pribežniško pot čez Slovenijo. In sprožila »učinek domin«, zadnja posledica tega je avstrijska odločitev, da bo omejila število sprejetih prosilcev za azil.
Begunska kriza je pravzaprav »nemški problem«, je že nekajkrat izjavil Orbán, ki je prvič vzbudil mednarodno pozornost junija 1989, ko je kot 26-letni soustanovitelj novega Zavezništva mladih demokratov (Fiatal Demokraták Szövetsége - Fidesz) javno zahteval svobodne volitve in odhod sovjetske vojske z Madžarske. Njegova država hoče ostati »homogena kultura«, je povedal premier, »nezakoniti neevropski priseljenci pa bi takšen položaj ogrozili«. Zato je ostro nasprotoval in še vedno nasprotuje kvotam o porazdelitvi beguncev, ki jih je Bruselj septembra lani »vsilil« Madžarski in drugim članicam EU. »Ta prisilna kvota je preprosto neevropska. Ne rešuje krize, jo le še povečuje. Ne odvrača beguncev, ampak je vabilo. Ne zmanjšuje, ampak povečuje pritisk, zaradi katerega bodo evropske države spet vzpostavile fizične meje, in le še vprašanje časa je, kdaj bo konec schengena in svobodnega gibanja, če se bo tako nadaljevalo,« je bil oster madžarski premier po zadnjih terorističnih napadih v Parizu, za katere je po njegovem prepričanju kriv Bruselj, ki je v EU »povabil« več sto tisoč nepreverjenih ljudi z vojnih območij.
Čeprav so Orbána, ki je leta 2010 drugič prevzel krmilo madžarske vlade, v britanski reviji Economist razglasili za »ciničnega hujskača, ki se veselo poigrava z odkritim rasizmom«, so morali priznati, da je imel prav, ko je dejal, da s postavljanjem ograj zgolj izpolnjuje zahteve EU: zagotavlja nadzor nad njenimi zunanjimi mejami.
Novi tok skozi Romunijo
Pred dnevi je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó ponovil grožnje, da bodo ogradili tudi mejo z Romunijo. »Če bo treba, bomo v enem dnevu pripravljeni,« je izjavil. Po avstrijskih ukrepih, ki jim bo sledil slovenski odgovor, pričakujejo, da se bo tok beguncev preusmeril skozi Romunijo in Madžarsko naprej na sever Evrope. Ker Grčija ne zmore nadzirati zunanjih meja EU, po besedah prvega moža madžarske diplomacije v Evropo še vedno priteka na sto tisoče migrantov z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, zato »je bolj kot kadarkoli verjetno, da se bo južna meja schengenskega območja izenačila s severno grško mejo z Bolgarijo in Makedonijo«.
