Prvak Pozitivne Slovenije zapušča parlament

Pribac: Janković je pred veliko večjo dilemo kot pred parlamentarnimi volitvam.

Objavljeno
28. februar 2012 22.26
Zoran Potič, Anže Božič, T. S., notranja politika
Zoran Potič, Anže Božič, T. S., notranja politika

Ljubljana – Vrnitev predsednika najmočnejše opozicijske stranke, predsednika Pozitivne Slovenije (PS) Zorana Jankovića v prestolnico je vse bolj verjetna. Včeraj kandidature za župana Ljubljane še ni hotel uradno potrditi, bo pa odločitev sporočil danes po posvetu z mestnim odborom stranke.

»Najprej želim obvestiti svoje strankarske kolege in slišati njihovo mnenje. V nobenem primeru pa se za Pozitivno Slovenijo nič ne spreminja. Poznam namreč primere, ko predsednik stranke ni poslanec in obratno,« je včeraj izjavil zmagovalec volitev, ki mu nato ni uspelo sestaviti vlade, Zoran Janković. Čeprav kaže, da se je že odločil, napoveduje, da se ne bo umaknil iz državne politike. Za prihodnji teden namreč napoveduje ustanovitev vlade v senci. Kdo bodo njegovi »senčni« ministri, še ni razkril.

Janković meni, da bo PS ostala močna stranka, tudi če bo odšel iz DZ. »Tezi, da si politična desnica želi moje županske kandidature in kandidature Boruta Pahorja za predsednika republike, da bi tako oslabila levico, ne verjamem. Ljudje so na volitvah pokazali, kaj si želijo. Menim namreč, da je leva sredina zmagala, kar se bo po mojem mnenju ponovilo tudi na predsedniških volitvah. Sam pa bom na čelu Pozitivne Slovenije vztrajal, dokler me bodo člani stranke želeli,« je dejal Janković.

V prestolnico, kjer ima visoko podporo, se (verjetno) vrača zato, ker mu je izvršilna funkcija bližje kot poslanska. »Za poslanca sem kandidiral samo formalno. Mislim, da sem tedaj igral z zelo odprtimi kartami. V času, ko smo še imeli vlado in parlament, pa se o mandatarstvu namenoma nisem pogovarjal z nikomer, sicer bi lahko imela tedanja vlada, ki sem jo leta 2008 podprl, izgovor, da je Janković pripomogel k temu, da je padla,« je izjavil. Nekdanji župan je v zadnjih dneh opravil številne posvete, a ga sogovorniki očitno niso prepričali, da bi kot vodja opozicije moral ostati v parlamentu.

Janković je odločitev sam pri sebi že sprejel. O tem, kaj bi pomenil odhod iz parlamenta predsednika največje opozicijske stranke, imajo analitiki različna mnenja.

Če bo Zoran Janković kandidiral za župana, to ne bo presenečenje, meni kolumnist in raziskovalec javnega mnenja Vlado Miheljak, ker je več kot očitno, da se dobro počuti le na izvršilnih funkcijah. Položaj župana in funkcija predsednika stranke se ne izključujeta, pravi Miheljak. Spomni na primer Karla Erjavca in stranko Desus v preteklem mandatu, ko je bila vladna stranka, njen predsednik pa ni sedel v državnem zboru. »Morda bo imel kot župan celo malo več časa za gradnjo stranke. Vprašanje pa je, kako bodo to nagradili volivci. Olajševalna okoliščina zanj je, da je že vnaprej napovedal, da ga zanima le izvršna oblast, zato v tem smislu ne bi bil nekakšen izdajalec lastnih volivcev,« pravi Miheljak.

Obglavljena opozicija

Filozof in analitik političnega dogajanja Igor Pribac pravi, da je Janković danes pred večjo dilemo, kot je bil pred parlamentarnimi volitvami. »Če bo šel za župana in če bi mu uspelo, bi s tem sporočil, da je največja opozicijska stranka, zmagovalka nedavnih volitev, obglavljena,« meni Pribac. Po njegovem mnenju je parlamentarna opozicija v tem trenutku šibka.

»Volivci po Sloveniji, ne pa tisti, ki ga bodo znova volili za župana, bodo težje sprejeli argument, da je Janković ostal lojalen stranki in izhodiščem, ki jih je predstavil ob kandidaturi na parlamentarnih volitvah. Ponovne kandidature za župansko funkcijo ne bo mogoče razumeti drugače, kot da je zanj edino sprejemljivo, če opravlja le vlogo izvršilnega človeka. To bo oslabilo pozicije njegove stranke in po svoje okrepilo vladajočo koalicijo,« meni Pribac.

Problematičnost Jankovićeve kandidature vidi tudi v tem, da ni nikakršnega jamstva, da bo aktualna vlada zdržala do konca mandata. Če bo politična kriza, bo opozicija to dočakala brez tistega, ki se je pred volitvami ponujal kot pravi človek za predsednika vlade. »Temu je javnost tako močno zaupala, da ga je katapultirala na zmagovalno pozicijo. Z umikom na položaj župana bi se Janković izneveril temu zaupanju,« meni Pribac.

Morebitna vrnitev na položaj župana Ljubljane bi po njegovem mnenju pomenila tudi dolgoročno slovo od državne politike. »Vprašanje, ali bi se lahko na novih parlamentarnih volitvah predstavil kot prepričljiv kandidat za premiera,« razmišlja Pribac.

Ožji sodelavci ga spodbujajo

Poslanec PS in eden Jankovićevih najožjih zaupnikov Roman Jakič je povedal, da mu je osebno svetoval, naj se znova poda v župansko bitko. »Zoran Janković ne glede na odločitev ostaja predsednik stranke in ima polno podporo članstva. Prav kot župan Ljubljane je s to stranko nastopil na volitvah in v sedmih tednih zmagal, na žalost pa mu splet političnih spletk ni omogočil, da bi prevzel vlado in lahko pokazal tisto, za kar je bil ne nazadnje izvoljen,« je dejal Jakič. Jankovićeva dolgoletna politična sopotnika Jakič in Jani Möderndorfer ostajata v državnem zboru in bosta v njem verjetno največkrat javno zastopala stališča stranke.

Vse več tekmecev za župansko mesto

Za župansko mesto v Ljubljani se bo po trenutnih informacijah potegovalo vsaj sedem kandidatov. Poleg Mojce Kucler Dolinar in Jožeta Drnovška, ki sta že vložila kandidaturi, so vložitev napovedali še Vito Rožej, Matjaž Glavan, Miha Jazbinšek in Jožef Jarh.