Peter Jančič, notranja politika
Ljubljana – Prva izplačila poslanskih plač po volitvah so pokazala, da je najvišji bruto znesek prejel Gregor Virant, 8189 evrov, najnižjega pa poslanec Tomaž Lisec, 3795 evrov. Janez Janša je januarja prejel 4147, Zoran Janković pa 5518 evrov bruto. Prva nadomestila plač so prejeli tudi nekdanji poslanci.
Prve plače in nadomestila plač je v petek prejelo 137 novih in nekdanjih poslancev, in sicer 88 novih (nekdanji premier Borut Pahor in minister Dejan Židan, ki bosta po novem poslanca, še ne prejemata poslanske plače) in 49 nekdanjih poslancev.
Tri najvišje plače v bruto znesku za januar so prejeli predsednik državnega zbora Gregor Virant (DLGV), 8189 evrov, podpredsednica državnega zbora Ljudmila Novak (NSi), 7169 evrov, in vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer, 7061 evrov. V vseh treh zneskih je poračunanih tudi šest oziroma sedem delovnih dni v decembru. Novi premier Janez Janša je za januar prejel 4147 evrov poslanske plače. Robert Hrovat, ki je medtem že zasedel Janšev sedež, bo poslej prejemal pravo poslansko plačo, za januar pa je dobil 4219 evrov poslanskega nadomestila. Zoran Janković (PS) je dobil izplačanih 5518 evrov bruto z decembrskim delom vred. Najnižjo plačo za januar je prejel Tomaž Lisec (SDS), 3795 evrov.
Osem nekdanjih poslancev brez nadomestila
Dostopni so že tudi točni podatki o tem, koliko poslancev, ki jim je iztekel mandat decembra, se je že zaposlilo ali upokojilo, koliko pa jih še išče službo. Nadomestilo poslanskih plač je prejelo 49 poslancev, med njimi najvišji znesek nekdanji predsednik državnega zbora Ljubo Germič (LDS), 6141 evrov, najnižje nadomestilo pa Dejan Levanič (SD), 3823 evrov. Decembra sta poslanske plače ob 90 poslancih iz prejšnjega mandata prejemala še dva, in sicer Vito Rožej in Cveta Zalokar Oražem kot nadomestilo, ker sta po vrnitvi ministrov Gregorja Golobiča in Majde Širca izgubila sedež v parlamentu. Vsi štirje omenjeni so zdaj prejeli nadomestilo.
Osem nekdanjih poslancev pa se je decembra že upokojilo ali zaposlilo in jih na januarskem seznamu prejemnikov nadomestil poslanskih plač zato ni: Julijana Bizjak Mlakar, Anton Colarič (SD), Vasja Klavora (Desus), Rado Likar (SDS), Anton Urh (Desus), Silven Majhenič (SNS), Miran Potrč (SD) in Iztok Podkrižnik (SDS).
Kaj bo s sedanjimi ministri?
Dvanajst ministrov, ki jim je parlament že septembra lani skupinsko izglasoval nezaupnico (Borutu Pahorju takrat ni izvolil še petih), bo v petek predvidoma predalo posle dvanajstim novim ministrom, ki jih je predlagal Janez Janša.
Ministrov, ki bodo predajali vodenje doslej petnajstih ministrstev, bi bilo skoraj manj. Zunanji minister Samuel Žbogar bo po informacijah z zunanjega ministrstva danes že vodil urad EU v Prištini na Kosovu. Ker vlogi nista združljivi, je premieru Pahorju prejšnji teden poslal odstopno izjavo in ga obvestil, da bo njegovo delo do imenovanja nove vlade vodila državna sekretarka Dragoljuba Benčina. A ga je Pahor opozoril, da mora po ustavni ureditvi opravljati tekoče posle do imenovanja nove vlade in da z ministrske funkcije ne more odstopiti, ker mu je že pred časom prenehala. Praktična posledica dopisovanja bo morda, da se bo Žbogar vrnil v Ljubljano in vendarle predal posle nasledniku Karlu Erjavcu (Desus). Žbogarjeva nova zaposlitev pomeni, da ga ne bo med politiki, ki bodo uveljavljali pravico do nadomestila ministrske plače po prenehanju mandata. Kot poklicni diplomat s tem tudi sicer ne bi imel težav.
Podobno velja za njegovo namestnico Benčinovo, ki tudi spada med poklicne diplomate in lahko ostane na zunanjem ministrstvu.
Največ ministrov se bo vrnilo na univerzo
Iz vlade bosta minister za kmetijstvo Dejan Židan in premier Borut Pahor gladko prestopila v »novo službo«; oba sta bila izvoljena za poslanca. Med drugimi ministri jih je večina prišla z univerz in se bodo nanjo po vsej verjetnosti tudi vrnili. Minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš, ki je zadnje mesece hkrati minister za kulturo, je že napovedal, da bo na prvi delovni dan, ko ne bo več minister, spet opravljal profesorsko delo, ki ga je petinsko opravljal med vodenjem ministrstev. Ni pa nujno, da se bodo vsi, ki prihajajo s fakultet (Ljubica Jelušič, Ivan Svetlik, Roko Žarnić, Patrick Vlačič, Igor Lukšič...) že naslednjega dne po prenehanju ministrske funkcije tam tudi zaposlili. V Lukšičevem kabinetu so, denimo, opozorili, da je minister petinsko na fakulteti delal že doslej, polno pa se bo zaposlil, ko bo na fakulteti to mogoče. Velikih težav pri iskanju zaposlitve verjetno ne bo imel niti minister za zdravje Dorijan Marušič, ki je zdravnik kardiolog.
Po zakonu se lahko poslanci ali ministri, če so bili zaposleni v državnih organih, v treh mesecih vrnejo na prejšnje ali enakovredno delovno mesto. Nadomestilo poslanske plače, če dela ne morejo dobiti, pa jim pripada največ leto dni. Ta čas se lahko podaljša še za leto, če poslanec medtem izpolni pogoje za upokojitev. Čas prejemanja nadomestila se politiku šteje v delovno dobo, po zakonu mu pripadata tudi regres v času dopusta in odpravnina ob upokojitvi.