Kmalu začetek javne razprave o novi pokojninski reformi 2020

Ljubljana – Sredi aprila bo vlada predstavila tako imenovano belo knjigo s strokovnimi izhodišči za prilagoditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja demografskim gibanjem, postala naj bi podlaga za široko javno razpravo o novi pokojninski reformi po letu 2020.

»Demografske projekcije in z njimi povezani izzivi so ključni element nadaljnjega razvoja in dolgoročne javnofinančne stabilnosti. Število starejših glede na delovno sposobne se bo do leta 2060 več kot podvojilo. Na začetku leta 2013 je bilo od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisnih 26,9 starejših od 65 let, leta 2060 jih bo 58,3. Število prebivalcev nad starostjo 85 let se bo povečalo z dveh na sedem odstotkov prebivalstva. Hkrati se zmanjšuje število delovno sposobnih prebivalcev, kar vpliva na omejevanje rasti zaposlenosti,« piše v osnutku Nacionalnega reformnega programa (NRP), ki ga bo prav tako sredi aprila vlada poslala v Bruselj.

Kljub številnim opozorilom domačih ekonomistov in mednarodnih institucij, da je skrajni čas za ukrepanje, do izteka pokojninskega zakona leta 2020 posegov v prehodna obdobja ne bo. »Vzrokov za paniko in množično upokojevanje v strahu pred zaostrovanjem pogojev zato ni,« je zagotovil Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Zadnja pokojninska reforma kaže pozitivne učinke s tem, da se je prirast upokojencev zmanjšala, delovna doba ob upokojitvi pa se podaljšuje (ženske imajo 37,1 leta, moški pa 38,1 leta). Razmerje med številom zavarovancev in upokojencev je leta 2015 ostalo enako kot leto prej. Prvič od leta 2008 se ni poslabšalo, a je še vedno med najnižjimi v Evropi.

Cilj: zviševanje starostne meje ob upokojitvi

Ob koncu prehodnih obdobij leta 2020 bo pogoj za upokojitev 65 let starosti za oba spola in najmanj 15 let zavarovalne dobe, izjema od splošnega pravila pa bo 60 let starosti s 40 leti efektivne delovne dobe. »Cilj mora biti zviševanje dejanske upokojitvene starosti, kar lahko dosežemo z različnimi ukrepi: strožjimi minimalnimi pogoji, bonusi, stimulacijami,« je pojasnil Pogačar. Iz NRP je razvidno, da bela knjiga vsebuje nabor možnih ukrepov, podprtih z izračuni in simulacijami učinkov, ki bi lahko zagotovili dolgoročno javnofinančno stabilnost pokojninskega sistema in dostojne pokojnine. »Del širše razprave mora biti tudi, kakšen delež bruto domačega proizvoda smo pripravljeni nameniti za pokojnine, osnovni cilj je še vedno preprečevanje tveganja revščine v starosti. Vse generacije želimo ozavestiti, da je to naš pokojninski sistem, da ga moramo skupaj vzdrževati in delati, da bo za vse prav.«

Nekatere države imajo prehodna obdobja že zdaj določena do leta 2040. V Italiji je določena starost ob upokojitvi 67 let, kar bodo po prehodnih obdobjih dosegli leta 2037, s čimer zagotovijo predvidljivost v sistemu tako za posameznike kot delodajalcem.

Neprilagojenost demografskim spremembam vidijo kot eno izmed ključnih strukturnih neskladij v slovenskem gospodarstvu tudi na uradu za makroekonomske analize in razvoj. Prilagoditve bo verjetno treba opraviti tako pri večje usklajenosti pokojninske dobe in starosti ob upokojitvi s pričakovanim trajanjem življenja kot pri načinu usklajevanja pokojnin. Še pred reformo se bo morala država spopasti s še enim izzivom: zvišanjem stopnje delovne aktivnosti starejših, s prilagoditvijo delovnih mest in drugimi ukrepi. V zadnjih dveh letih se vztrajno povečuje delež dolgotrajno brezposelnih, starejših od 55 let. Samo 35 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 55 do 60 let, je delovno aktivnih. Razen Grčije je to najmanj v EU, kjer je povprečje več kot 50-odstotno. Zviševanje starosti ob upokojitvi s hkratnim povečevanjem brezposlenosti med starejšimi nikakor ni stabilna rešitev.