Prvi tožilec vrača udarec pravosodnemu ministru

Ljubljana – »Čeprav se pritiski politike in nedostojni pozivi, naj odstopim, nadaljujejo, se to ne bo zgodilo. Tudi odzivi pravosodnega ministra na odločitev državnotožilskega sveta, ki ni odločil tako, kot je on pričakoval, so nedostojni,« ministru Klemenčiču odgovarja Fišer.

Pravosodni minister Goran Klemenčič je po odločitvi državnotožilskega sveta (DTS), ki je sklenil, da je generalni državni tožilec Zvonko Fišer v postopku imenovanja generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca kršil zakon, vendar te kršitve niso takšne, da bi terjale razrešitev, dejal, da bi predlagal razrešitev prvega tožilca v državi, če bi imel možnost. Ker je nima, je za jesen napovedal spremembe zakonodaje, ki bodo prinesle več preglednosti v postopke imenovanja in odgovornosti pravosodnih funkcionarjev.

Upanje na uspeh

Zvonko Fišer sicer pričakuje, da mu bo upravno sodišče, na katerega je vložil tožbo zoper ugotovitve protikorupcijske komisije (KPK), ki mu v zadevi Škrlec očita koruptivno ravnanje, dalo prav tako v procesnem kot vsebinskem smislu. S predlogom za začasno odredbo mu je že uspelo, saj je morala KPK s spletne strani umakniti tisti del ugotovitev, ki v zadevi Škrlec zadevajo njegovo ravnanje. Upa, da je »s to odredbo do pravnomočne odločitve upravno sodišče nevtraliziralo avtoritativne odločitve KPK«. Pred časom je s predlogom za začasno odredbo uspelo tudi nekdanjemu pravosodnemu ministru Alešu Zalarju, ki mu KPK prav tako pripisuje koruptivno ravnanje pri imenovanju generalnega direktorja vrhovnega tožilstva.

Na spletni strani KPK tako niso več objavljene ugotovitve komisije v zadevi Škrlec. Se pa bo, kot je napovedal predsednik KPK Boris Štefanec, komisija, ki v celoti vztraja pri svojih ugotovitvah, na sklep upravnega sodišča pritožila na vrhovno sodišče.

Čudno obnašanje

Fišer meni, da škode, ki mu je nastala, ni mogoče popraviti: »Vsa Slovenija verjame, da je generalni državni tožilec ravnal koruptivno. Na to se je opiral tudi pravosodni minister, ko je od DTS zahteval, naj presodi mojo odgovornost. Ker DTS ni sprejel ministru všečne odločitve, zdaj Klemenčič izvaja pritisk tudi na DTS. Najmanj nekorektno pa je DTS očitati, da je njegova obrazložitev pomanjkljiva.« Pravzaprav se Klemenčič po Fišerjevem mnenju obnaša tako, kot da je še vedno predsednik KPK, in ne pravosodni minister. Čeprav je že potrjeno, da se KPK v svojih odločitvah tudi zmoti. Toda največji problem je v zakonu, ki KPK omogoča, da izvaja policijska pooblastila, posamezniki pa zoper takšna pooblastila nimajo nobenega pravnega varstva, opozarja generalni državni tožilec.

O prevzetnosti

Na izjavo Klemenčiča, da napake enega človeka ne pomenijo omalovaževanja celotnega sistema, prav tako pa uspehov tožilstva ni mogoče pripisovati samo enemu človeku, je Fišer odgovoril, da ni toliko prevzeten, da bi si lastil uspehe tožilstva. Dejstvo pa je, da korupcijo preganjajo tudi druge institucije, in pri tem ima tožilstvo kaj pokazati.

Čeprav sta se s pravosodnim ministrom znašla na nasprotnih bregovih, Fišer meni, da to ne bo ovira za nadaljnje sodelovanje: »Naloge ministra v razmerju do tožilstva so jasne in določene z zakonom. Ministrstvu je naloženo, da zagotavlja pogoje za delo tožilstva, nima pa nobenega vpliva na izvajanje kazenskega pregona.« Pogreša pa strategijo razvoja pravosodja, ki jo je minister napovedal ob nastopu mandata. »Očitno pa je precej razmišljanj, kako bi kadrovali v pravosodju.«