PS težko še kdaj na vrh, DL težko še kdaj v DZ

Največja vladna stranka jeseni o dilemi: evropski liberalci ali socialisti. Virant: Otroške bolezni smo preboleli.

Objavljeno
21. oktober 2013 21.20
Anže Božič, notranja politika
Anže Božič, notranja politika

Ljubljana – Najmlajši parlamentarni stranki PS in DL v teh dneh praznujeta drugi rojstni dan. Kljub relativno nizki stopnji zaupanja volivcev obe pomembno oblikujeta državno politiko in se dve leti po ustanovitvi spopadata z notranjimi kadrovskimi pretresi.

Obe politični novinki je v zadnjih dvanajstih mesecih najbolj zaznamoval notranji boj za vodenje stranke. Po tem, ko je se je ustanovitelj PS Zoran Janković umaknil z vrha stranke in izpolnil pogoje za oblikovanje vlade Alenke Bratušek, je najprej »počilo« v DL. Iz stranke je izstopil njen nekdanji podpredsednik Janez Šušteršič, ker ni mogel preusmeriti politike Gregorja Viranta in rojevanja levosredinske koalicije. Sledili so mu tudi nekateri somišljeniki, denimo nekdanji programski tajnik DL Tomaž Štih in nekdanji državni sekretar Dejan Krušec. Odkar se je končal val odhodov pomembnih članov, pa v stranki vlada navidezno zatišje.

»Državljanska lista je šla kot vse mlade stranke skozi obdobje otroških bolezni. Prestali in preboleli smo jih in izšli iz njih močnejši in bolj izkušeni,« je ob drugi obletnici članom sporočil Gregor Virant in se pohvalil, kako njegova stranka v koaliciji blaži težnje po dvigovanju davkov. A njegov nedavni predlog o združevanju občin je nakazal, da je med članstvom vendarle ostalo nekaj skepse in kritike do svojega predsednika.

Pravosodni minister Senko Pličanič pri tem ni zanikal, da ga mika vodenje DL, zato so si nekateri želeli Viranta videti kot nosilca liste stranke za evropske volitve. Notranji minister je sicer možnost, da bi se ponovil primer Boruta Pahorja, ki so ga volivci leta 2004 kot prvaka SD s preferenčnimi glasovi izvolili za evropskega poslanca, že zavrnil.

Bruseljski lakmusov papir

Preizkus razčiščevanja notranjih razmerij pa še čaka največjo vladno stranko. PS je po napovedani vrnitvi ljubljanskega župana v državno politiko za nedoločen čas prestavila svoj volilni kongres in trenutno razklana pričakuje naslednji preizkus – evropske volitve.

Predvidoma jeseni se bo PS dokončno odločila, kateri evropski družini strank se bo pridružila. V času Jankovićevega predsednikovanja so se že odločili za skupino socialistov PES, a je po zanj obremenilnem poročilu protikorupcijske komisije sodelovanje padlo v vodo.

Pod vodstvom Bratuškove je PS začela nov krog pogajanj s socialisti in liberalci, ki jih vodi obrambni minister Roman Jakič – sicer blagajnik zavezništva liberalcev in demokratov ALDE.

Čeprav je stranka glede tega vprašanja hotela sprejeti enotno odločitev, je jasno, da soglasje v negotovem vzdušju ne bo možno. Tako bo strankin svet predvidoma v prihodnjih tednih s preglasovanjem sklenil prvi del postopka, preden bodo odločili, kdo od 45 evidentiranih kandidatov se bo na osemčlanski listi potegoval za bruseljskega poslanca.

Ni skrivnost, da je del stranke evropskim socialistom zameril odpoved januarja predvidenega obiska visokega predstavnika Hannesa Swobode, ko naj bi na kongresu PS zapečatili medsebojno sodelovanje. Ali bo zaradi tega prevladala odločitev za liberalce, še ni jasno, saj se do tega vprašanja tudi premierka Bratuškova še ni dokončno opredelila. Se bo pa o tej možnosti v četrtek v Bruslju na povabilo predsednika ALDE Grahama Watsona pogovarjala z vodilnimi predstavniki evropskih liberalcev – tudi s slovenskim komisarjem Janezom Potočnikom.