Tiskane izdaje
Računsko sodišče opozarja na pomankljivosti
Načrtovanje uvedbe novega sistema ni bilo ustrezno, priprave na uvedbo pa ne dovolj učinkovite, ugotavlja sodišče, ocenjuje predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Po njegovih besedah se postavlja vprašanje, ali si osebe z dohodki, ki celo presegajo povprečno plačo, dejansko ne morejo same zagotoviti socialne varnosti in blaginje, kar je bilo izhodišče politike socialnega varstva.
Ne glede na izhodišča reforme sta bili namreč v okviru novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev načrtovani na primer tudi pravici do otroškega dodatka in do znižanega plačila vrtca, ki pripadata tudi tistim iz osmega in devetega dohodkovnega razreda. Povprečni mesečni dohodek na osebo v osmem dohodkovnem razredu znaša od 82 do 99 odstotkov, v devetem dohodkovnem razredu pa nad 99 odstotkov neto povprečne plače, je spomnil Vesel.
Sodišče ocenjuje, da bi bilo pri načrtovanju tako korenite spremembe glede ureditve socialnih transferjev smiselno natančno določiti, katera pravica predstavlja socialno pravico in katera predstavlja zgolj transfer, ki ni namenjen zagotavljanju osnovne socialne varnosti.
Poleg tega po Veselovih besedah obstaja tudi tveganje, da ministrstvo za delo ne bo zaznalo nepooblaščenega vpogleda ali celo posega v osebne podatke posameznikov, vključno s potencialno množično krajo osebnih podatkov.
Ministrstvo za delo v fazi načrtovanja novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev ni izvedlo vrednostne ocene slabosti predhodne ureditve socialnih transferjev ter predvidenega učinka novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev, v reviziji opozarja računsko sodišče.
»Žal ni mogoče primerjati stroškov financiranja vseh pravic po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev s stroški financiranja po predhodni ureditvi, čeprav smo za uvedbo sistema porabili vsaj osem milijonov evrov, od tega dva milijona evrov za programske rešitve,« meni Vesel.
Težave z organizacijo
Sodišče ugotavlja tudi, da niso bile natančno določene posamezne naloge in realno določeni roki za njihovo izvedbo, finančni in terminski načrti za zagotovitev informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev pa niso bili pregledni in vnaprej natančno določeni.
Ministrstvo pri pripravah na uvedbo novega sistema ni izvedlo aktivnosti tako, da bi število vseh načrtovanih dodatno potrebnih javnih uslužbencev na centrih za socialno delo pravočasno sklenilo pogodbe o zaposlitvi ter bi bili pravočasno in dovolj usposobljeni.
Poleg tega so centri za socialno delo različno hitro odločali o pravicah - od 60 do 1300 odločb na posameznega uslužbenca v prvih treh mesecih uporabe zakona. »Ta podatek predstavlja veliko tveganje za različno odločanje o istovrstnih pravicah. Zamude so nastale kljub 27.000 naduram v prvih treh mesecih,« ugotavlja Vesel.
Do začetka uporabe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v januarju 2012 pa po ugotovitvah sodišča ministrstvo za delo tudi ni vzpostavilo učinkovite informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev. Vesel meni, da je bila ključna programska rešitev prepozno uvedena in ni delovala ali pa je delovala z motnjami.
Zaradi ne dovolj učinkovitih aktivnosti, povezanih z uvedbo sistema, novi sistem odločanja kljub temu, da se je predlog zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pripravljal že vsaj od leta 2006 ter da je bil prvotni rok za začetek njegove uporabe z novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev prestavljen za sedem mesecev, ni bil v celoti uspešno vzpostavljen, izhaja iz revizije.
Računsko sodišče po Veselovih besedah zahteva, da ministrstvo za delo v 90 dneh začne s postopkom sklenitve akta z ministrstvom za notranje zadeve, v katerem bodo določene odgovornosti posameznega ministrstva, javnih uslužbencev in morebitnih zunanjih izvajalcev za zagotavljanje informacijske varnosti ter delovanje informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev skupaj z zakonom o socialnovarstvenih prejemkih predstavlja socialno reformo, ki se je začela uporabljati 1. januarja 2012 in je zaostrila pogoje za upravičenost do socialnih in družinskih prejemkov. Z reformo so želeli preprečiti zlorabo in kopičenje socialnih pravic. Ministrstvo za delo je že pripravilo spremembe reforme, ki jih bo Ekonomsko-socialni svet po napovedih obravnaval v petek.
