Tiskane izdaje
Bruselj – »Pripravljen sem resno razmisliti, če bo vlada ocenila, da je tak interes Slovenije,« je o svoji tretji kandidaturi za komisarski položaj povedal evropski komisar za okolje Janez Potočnik. O tem se menda še ni pogovarjal ne z vlado ne z zmagovalcem volitev Mirom Cerarjem.
»Komisar mora imeti močan občutek za politiko in biti strokoven,« je povedal Janez Potočnik, ki je na komisarskem položaju od vstopa Slovenije v EU pred desetimi leti. Član komisije si mora, denimo, prizadevati za ravnotežje med interesi strank, resorjev, članic. Poleg tega mora upoštevati globalno dogajanje. Sam je sicer naklonjen temu, da bi bilo v komisiji čim več žensk. A izvoljeni predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bo moral odločiti o primernosti kandidata ne glede na spol.
Genorio v torek z Erjavcem
Opozoril je na razširjeno, a netočno razumevanje vloge komisarja kot zagovornika interesov članice, iz katere prihaja. To da je v nasprotju z njihovimi pravili in prisego, saj morajo delati v interesu celotne EU. Razume tudi željo po novih obrazih v Sloveniji, a po njegovih besedah je neprimerno, da bi ga po narejenem za Slovenijo, EU in svet »izkušnje izločile iz obravnave«.
Potočniku se zdi primerno, da bi Juncker čim prej izvedel, kdo so kandidati članic za komisarjev. Ker so voditelji 28 članic na vrhu EU v noči na četrtek odločanje o vodilnih funkcijah preložili na konec avgusta, po Potočnikovem mnenju do takrat ne bo popolne ekipe in resorjev. Zato tudi ni več tolikšne nujnosti takojšnjega odločanja. O Alenki Bratušek kot morebitni prihodnji kandidatki je dejal, da bi ji široka politična podpora povečala legitimnost.
Kot eden od kandidatov za slovenskega komisarja se v zadnjih mesecih omenja tudi veleposlanik v EU Rado Genorio. Sam je zavrnil očitke, objavljene v medijih, češ da v Bruslju in pri ministrih lobira za lastno imenovanje. To da je popolnoma neresnično. »Nihče me še ni vprašal, ali me funkcija zanima,« je povedal Genorio. Se bo pa prihodnji torek pogovarjal z vodjem slovenske diplomacije Karlom Erjavcem, ki se bo v torek v Bruslju udeležil zasedanja zunanjih ministrov. Komisarski položaj je po njegovem mnenju visoko strokoven, o njem mora odločati vlada v glavnem mestu.
Kljub temu je Genorio opozoril, da se je že več držav, ki so imeli take ali drugačne rešitve z imenovanjem komisarjev, zateklo k tehnokratski rešitvi in imenovanju stalnega predstavnika, ki imajo s svojim delom v Bruslju veliko izkušenj in dobro poznajo ustroj EU.
Domači politični prestiž
Komisarski stolček je poleg sestavljanja koalicije trenutno najbolj vroča domača politična tema. Koga iz Slovenije bo vlada predlagala za visoko in dobro plačano evropsko funkcijo (osnovna mesečna bruto plača brez dodatkov znaša dobrih 20.000 evrov), bodo ministri odločali v četrtek. Glede na neenotnost članov odhajajoče koalicije in tudi interesov najverjetnejšega novega mandatarja Mira Cerarja ni izključeno, da dogovora še ne bodo sprejeli in ga za teden dni preložili na naslednjo sejo vlade. Ker se strankam ne uspe dogovoriti o imenu, sprejemljivem za vse, utegne vlada predlagati celo tri kandidate, med katerimi bi lahko izbiral predsednik komisije Jean Claude Juncker. Seveda bi se država tako odpovedala velikemu delu sicer že tako skromnega vpliva na sestavo evropske komisije.
Bratuškova ima malo možnosti
Neuradno kroži v javnosti več imen, med njimi tudi ime odhajajoče premierka Alenka Bratušek (Zaab), ki take možnosti ob nedavnem vrhu EU ni izključila. Njena aduta sta, da lahko sama predlaga kandidata ter da v Bruslju med komisarji želijo več žensk. A doma podpore za kandidaturo nima. Podpirajo jo le v njeni Zaab, preostali člani vlade pa ne.
»Če bi predlagala samo sebe, bi to bilo res nehigienično. Česa takega najbrž še ni bilo. Če se bo to zgodilo, bom seveda proti,« je v četrtek komentiral notranji minister Gregor Virant (DL). To pomeni, da bi Bratuškova lahko kandidatka za komisrko postala le na izrecno željo novega predsednika komisije Jeana Clauda Junckerja, kar pa je – kot pravijo poznavalci – malo verjetno. Tudi druga ministrska imena iz sedanje vlade, ki neuradno krožijo, zaradi istih razlogov nimajo nobene možnosti za imenovanje.
Položaj dodatno zapleta tudi dilema, ali pri odločitvi upoštevati želje zmagovalca volitev ali ne. Čeprav mora odločitev sprejeti še sedanje vlada, v SMC to vsekakor pričakujejo. Kdo je njihov favorit za funkcijo pa za zdaj nočejo razkriti. Je pa podpredsednik stranke Milan Brglez za Radio Slovenija dejal, da utegne nova vlada – če se ji bo uspelo sestaviti pred septembrom, ko bodo v Bruslju zaslišanja kandidatov – zamenjati kandidata za komisarja, če jih predlagano ime ne bo prepričalo. Da bi se takšnemu mednarodnemu »blamiranju« izognili, so v uradu predsednika republike Boruta Pahorja – ta se v postopek imenovanja sam noče vmešavati – na seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve predlagali, naj se Bratuškova o kandidatu posvetuje z zmagovalcem volitev.
