Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski zdravstveni sistem brez dodatnega denarja ni finančno stabilen. Leta 2025 bo imel 152 milijonov evrov primanjkljaja, če bi ukinili dopolnilno zavarovanje pa 643 milijonov, sta izračunala ekonomista Boris Majcen in Mija Čok v študiji, ki jo je za 30.000 evrov (brez DDV) naročilo Slovensko zavarovalno združenje.
Avtorja študije sta povedala, da gre za nadgradnjo študije iz leta 2010, ki jo je takrat naročilo ministrstvo za zdravje. Posebej sta izpostavila leto 2025, ker je »dovolj daleč, da se že opazi učinek vse starejše populacije, in dovolj blizu, da se tiče večine zdaj živečih prebivalcev«, osredotočila pa sta se predvsem na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi ukinili dopolnilno zavarovanje. Ali ima Slovenija še kaj prostora za povišanja javnih dajatev ali uvedbo novih?
Slovenija je bila leta 2012 na desetem mestu v EU po višini davka na delo (19,3 odstotka BDP, prva Švedska), na 17. mestu po pobrani dohodnini (5,6 odstotka BDP, prva je Danska s 24,3 odstotka BDP) in na četrtem mestu po višini prispevkov za socialno varnost (15 odstotkov BDP, prva je Francija).
Delojemalci smo na prvem mestu po višini stopenj za socialne prispevke (22,1 odstotka), delodajalci pa na 17. mestu (s 16,1 odstotka). Prispevki za socialno varnost – skupaj gre za dobrih pet milijard v pokojninski in zdravstveni blagajni – se v času krize niso znižali in so bili leta 2013 glede na leto 2008 za 32 milijonov evrov višji.
Projekcije Inštituta za ekonomska raziskovanja kažejo, da bo zdravstvo predvsem zaradi staranja prebivalstva nezadržno lezlo pod rdečo črto. Študija ni vključila sedanjih dobičkov različnih udeležencev v zdravstvenem sistemu (zavarovalnic, farmacije, dobaviteljev) in ne morebitnih sprememb v organizaciji.
Avtorja sta navedla dve oziroma tri rešitve za finančno rešitev sistema, tako za primer, da dopolnilno zavarovanje ostane, kot za primer, da se ga ukine. Predlagata povišanje stopnje obveznega zavarovanja (dodatna obremenitev aktivne populacije in izpad prihodkov v državnem proračunu) ali uvedbo doplačil iz žepa za recepte, obiske pri zdravniku in franšizo (to troje najbolj obremeni upokojence, ki so glavni uporabniki zdravstva) ali oba ukrepa hkrati.
Zaradi soodvisnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema ter dolgotrajne oskrbe sta predstavitev študije končala z mislijo, da je treba vse tri sisteme reformirati hkrati, poleg tega pa »zdravstvena reforma ni mogoča le s prelaganjem denarja, pospremljena mora biti z dodatno ponudbo,« je dejal Mitja Čok.
Samo Fakin, direktor ZZZS, je navedel, da študija ne temelji na aktualnih podatkih – njegovi kažejo 400 milijonov primanjkljaja že leta 2019. Marjan Papež, direktor Zpiza, je opozoril, da študija izhaja iz napačne predpostavke: ukinitev dopolnilnega zavarovanja ne pomeni primanjkljaja, ampak prenos denarja na ZZZS.
